Življenje ob cesti Kozina-Starod postaja vse bolj nevzdržno
Po cesti med Kozino in Starodom vsak dan pelje približno 12.000 vozil, vsako osmo med njimi je tovornjak. Njihovo število se je samo v zadnjih petih letih povečalo za skoraj dvakrat, zato ne čudi, da si zaradi varnosti, hrupa, onesnaževanja in uničevanja ceste tako prebivalci vasi ob njej kot tudi tisti, ki jo vsak dan uporabljajo za vožnjo v službo ali drugam, želijo avtocestne povezave. Kljub vedno glasnejšim zahtevam pa ni videti, da bi se ta želja kaj kmalu uresničila, saj daje država po novem obnovi stare cestne infrastrukture in gradnji obvoznic prednost pred vlaganjem v nove avtocestne povezave.
HRPELJE, KOZINA, MATERIJA, STAROD > “Ne le, da si avtocestne povezave med Kozino in Starodom želimo, pač pa jo krvavo potrebujemo. Promet po tej cesti je nevzdržen in se je v zadnjih letih povečal vsaj za desetkrat. Posebej nevzdržen je promet s tovornjaki, saj po tej cesti vozijo vsi tovornjakarji, tako iz Hrvaške, pa tudi iz drugih držav, Romunije, Bolgarije, Turčije. In prav slednji predstavljajo največjo težavo. Uradno bi morali voziti po avtocesti in bi jih morali usmerjati na Obrežje, vendar gredo raje na Rupo, ker so hrvaške avtoceste cenejše. Ker so ti tovornjaki praviloma slabo vzdrževani, uničujejo cesto, da o prometni varnosti niti ne govorimo. Ni ga meseca, da se ne bi v Oštarovi dolini zrušil kakšen tovor. Pa tudi prometnih nesreč je veliko,” razlaga predsednica krajevne skupnosti Starod Dolores Hrvatin.
350 ljudi vsak dan po njej v Koper
Kako obremenjena je cesta med Kozino in Starodom, kažejo podatki državne direkcije za cestno infrastrukturo. Lani se je na omenjeni trasi dnevno v povprečju peljalo 12.002 vozil in med njimi kar 1582 tovornjakov. Še leta 2010 je bilo na tej cesti na dan v povprečju 11.146 vozil, od tega 856 tovornjakov. Kar pomeni, da se je število tovornjakarjev, ki uporabljajo cesto, v petih letih podvojilo.
To seveda pomeni predvsem poslabšanje kakovosti življenja za ljudi, ki ob cesti živijo, in za vse, ki se morajo po njej dnevno voziti na delo ali po drugih opravkih. Samo iz ilirskobistriške občine, denimo, se je po podatkih statističnega urada pred letom na delo v koprsko občino vozilo več kot 350 ljudi.
Prometne zagate bi reševali brez gradnje
Kljub temu ni videti, da bi država imela kaj posluha za gradnjo omenjene avtoceste. Na ministrstvu za infrastrukturo sicer do letošnjega poletja obljubljajo pripravo operativnega programa za izvajanje strategije razvoja prometa v Sloveniji, ki jo je lani poleti sprejela vlada. Čeprav je bilo kar nekaj besed že slišati o načrtovanju gradnje avtocestne povezave med Ilirsko Bistrico in Jelšanami, pa je mogoče razumeti, da se celo ta projekt glede na smernice ministrstva odmika v prihodnost. Kaj šele avtocestna povezava med Starodom in Kozino.
Na ministrstvu se namreč pri urejanju cestne infrastrukture nameravajo držati “prehoda iz objektnega pristopa (kaj lahko zgradimo) k problemskemu pristopu (kako lahko odpravimo probleme)”, ki ga nalaga nova strategija. Ta veleva, naj se pri ureditvi prometa “v kar največji možni meri najprej izkoristijo zmogljivosti obstoječe prometne infrastrukture z rešitvami, ki ne zahtevajo velikih finančnih vložkov”.
Torej najprej s sistemi za vodenje prometa, uvedbo inteligentnih transportnih sistemov ali z manjšimi rekonstrukcijami, nadgradnjami, posodobitvami. “Šele, kjer taki ukrepi ne dajo zadovoljivih rezultatov, se lahko osredotočimo na večje naložbe, vendar je tudi v teh primerih potrebno izhajati iz problemov, ugotovljenih na strokovni ravni. ” menijo na ministrstvu.
Občine naj sedejo skupaj
Tudi občini, ki jih problematika zadeva, imata vsaka svoj pristop. Medtem ko se ilirskobistriška že desetletja zavzema za ureditev avtocestne povezave med Jelšanami in Postojno, pa se hrpeljsko-kozinska bolj zavzema za ureditev obvoznice okoli obeh krajev. Da bi se uredila obvoznica z vsemi potrebnimi krožišči in pločniki vzdolž glavne ceste Reka-Trst, se je namreč ob koncu lanskega leta zavzela hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec-Svetelšek, ki včeraj zaradi obveznosti ni bila dosegljiva.
Toda težav z gostim prometom nimajo samo na Kozini in v Hrpeljah, temveč v vseh vaseh do Staroda, opozarja Ferdinand Uršič iz Materije. “Mislim, da mora občina skrbeti za vse vasi in prebivalce, ki imajo bivališče ob cesti. Tudi županja se mora javno izreči, kako misli ukrepati, da se razreši problem avtoceste. Za obvoznico bi se občina zelo zadolžila in ne bi rešila težav, ki jih imajo prebivalci občine zunaj naselij Hrpelje in Kozina.”
Občina bi se zato morala povezati tudi z ilirskobistriško občino in skupaj z njo iskati rešitve za gradnjo avtoceste. Za začetek naj skupaj pripravijo okroglo mizo o tej temi, predlaga Uršič in dodaja: “Nanjo pa povabijo tudi podjetja, ki bi lahko bila potencialni naložbeniki v avtocesto. Če bomo čakali na državni denar, lahko čakamo še 30 let. Veljalo bi povabiti tudi zastopnike, ki jih imamo v evropskem parlamentu.”
TINA M. VALENČIČ