Znamenitima lipama v Orehku in Predjami so podaljšali življenje
Zavod RS za varstvo narave je saniral najdebelejšo lipo na Postojnskem, ki raste ob gradu v Orehku, ter najbolj znano v Predjami - ta po legendi raste na grobu Erazma Predjamskega. Slednjo je poškodoval požar, že tako v slabem stanju pa raste sredi parkirišča.
POSTOJNA, PREDJAMA, OREHEK>Za Slovence je lipa posebno drevo, ki smo ga od svojih prednikov podedovali kot drevo življenja in ga izbrali za simbol slovenstva. Skrb zanje in druga drevesa se odraža tudi v zakonu o ohranjanju narave, ki varuje izjemna drevesa kot naravne vrednote.
Po podatkih iz knjige Pivške lipe in druga drevesa je na tem območju 40 dreves opredeljenih za izjemna in med njimi so v glavnem lipe. Na Postojnskem rasteta dve znameniti lipi: najdebelejša in najbolj znana. Prva je v Orehku, druga v Predjami in za obe je, v okviru svojih akcij, poskrbel Zavod RS za varstvo narave.
Za krošnjo posebne vrvi iz Nemčije
Med najbolj znane lipe nedvomno sodi lipa, ki raste v Predjami. Legenda pravi, da je Erazma Predjamskega ob cerkvici pokopala njegova ljubica, na grob pa zasadila lipo. Mogočnemu drevesu je hude poškodbe zadal požar pred desetimi leti, ko je zagorelo v njegovem votlem deblu. Kljub takojšnji sanaciji je drevo vse bolj hiralo, zato so pretekli teden njegovo krošnjo povezali in tudi na ta način skušali pripomoči k boljšemu stanju in podaljšati njegovo že tako častitljivo starost.
“Krošnjo smo povezali s posebnimi vrvmi, ki jih izdelujejo v Nemčiji in so namenjene prav za povezovanje drevesnih krošenj, saj se ob vetru nekoliko raztegujejo. S tem smo 'utrdili' krošnjo, kajti sicer bi se lahko ob večjih obremenitvah, kot je na primer žled, drevo razklalo,” je za Primorske novice povedal David Fučka iz novogoriške enote zavoda za varstvo narave.
V zavodu pa tudi ugotavljajo, da bi v prihodnje kazalo izboljšati rastne pogoje. Sedanji niso dobri, saj je večji del površine pod drevesom asfaltiran in namenjen parkiranju. Poleg tega je v bližini drevesa še ekološki otok, kar je neustrezno tako zaradi varstva drevesa kot tudi zaradi estetske vrednosti, ki jo tvorita lipa in cerkvica, ki je kulturni spomenik.
Na vprašanje, ali Zavod za varstvo naravne dediščine lahko zahteva odstranitev asfalta, je David Fučka odgovoril nikalno.
“Imamo pa v načrtu, da se bomo še letos o tem pogovorili s predstavniki postojnske občine in Postojnske jame, ki upravlja s Predjamskim gradom. Morali bi se odpovedati dvem ali trem parkirnim prostorom, s čimer bi zelo pomagali drevesu, ki bi, če bi bilo zdravo, tudi v sedanjih pogojih lahko živelo še dolgo,” je še povedal Fučka.
Voziti po Erazmu je nepietetno
Da se znameniti lipi pomaga do boljših življenjskih pogojev, se zavzema tudi direktor in lastnik družbe Postojnske jame Marjan Batagelj.
“Prvi sem za to, da se okoli lipe odstrani asfalt. Že ko sem prebiral knjigo o lipah na Pivškem, sem se spraševal, zakaj doslej tega še niso naredili. Mi smo se tega lotili, a smo naleteli na problem, ker zemljišče okoli lipe ni last družbe, v tujo lastnino pa ne smemo posegati. Sedaj ugotavljamo, kdo so lastniki, vendar sem za to, da umaknemo asfalt tudi z več, ne le dveh parkirišč,” pravi Batagelj.
“In ne nazadnje, če je pod lipo pokopan Erazem Predjamski, kot pravi legenda, bi morali prostor zasaditi s cvetjem in iz spoštovanja po njem ne hoditi in ne voziti,” je še dodal za naš časnik.
Najdebelejša lipa je nestabilna
Najdebelejša lipa na Postojnskem in tudi v širši okolici - njen obseg meri kar 755 centimetrov - stoji v bližini nekdanje graščine v Orehku, zato jo pogosto imenujejo kar grajska lipa.
Ker je votla, so delavci zavoda posebno skrb namenili njeni stabilnosti, poleg tega pa k ohranjanju njenega dobrega stanja prispevajo tudi večkratni posegi v krošnjo. Zadnji večji je bil opravljen leta 1994, vendar se je od takrat že dobro razrasla, zato so tokrat morali krošnjo razbremeniti in odstraniti suhe veje.
STANA ZAVADLAV
