ZRC SAZU predlaga Krasu “razvojni forum”
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU, ministrstvo za okolje in prostor, kraško brkinske občine in Civilna iniciativa Kras-vsak naj imenuje svojega predstavnika v Razvojni forum Kras. Ta bo trajno povezal vse, ki lahko vplivajo na razvoj Krasa, je v četrtek predlagal direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar.
TEMNICA > Župan “domače” občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič je na srečanju napovedal, da bo Razvojni forum Kras podprl na koordinaciji županov kraško-brkinskih občin. Luthar je zato optimist in meni, da bi lahko že decembra imeli četvorko, ki bo temelj foruma, saj bo na rednih sestankih skrbela za “ptičjo perspektivo” oziroma celovito strategijo in se obenem ukvarjala s konkretnimi problemi.
Voda, smetišča, knjige ...
Sam predlaga, da bi se posvetili vprašanju pitne vode in s sledilnimi poskusi preverili, ali onesnaženje ogroža vodonosnike Brestoviškega vodovoda.
Naslednji predlogi so: priprava topografije divjih odlagališč, projekt “čiščenja” kraških pašnikov in izdaja knjige Dólenji Kras za začetnike, da bi po vzoru Prekmurja za radovedneže in ljubitelje približali Kras širši javnosti.
Predstavnica ZRC SAZU v četvorki bo dr. Jasna Fakin Bajec, doma s Krasa, ki je Krasu posvetila tudi svojo doktorsko disertacijo. Ministrstvo za okolje in Civilna iniciativa Kras bosta zagotovila svojega predstavnika, odprto ostaja le vprašanje občin.
Vsak projekt se enkrat konča
Ker občine skupaj z množico partnerjev že sodelujejo v čezmejnem projektu Kras-Carso, se pojavlja tudi vprašanje, ali se forum in Kras-Carso podvajata in zakaj bi občine vstopile v forum, če že imajo tri milijone evrov vreden projekt s podobnimi cilji.
Zadevi se ne podvajata in si nista konkurenčni, je prepričan dr. Luthar: “Forum želi poprijeti tam, kjer se vsak projekt konča.” Torej na koncu, ko se projekt izteče, tako kot se je pred leti iztekel Pilotni projekt Kras. “Če pa se vsaj na najbolj kritičnih točkah vzpostavi kontinuiteta, potem je to vse, kar hočemo,” je pojasnil.
Vodja projekta Kras-Carso Katja Fedrigo je prepričana, da lahko prav ta projekt postavi temelje dolgoročnega sodelovanja.
Tatjana Rener iz vladne službe za regionalno politiko in samoupravo pa je ocenila, da je forum pohvalna pobuda. Ker pa je vlada potrdila tri milijone evrov vreden Kras-Carso (ki že v svojem imenu Trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialna kohezija” omenja povezovanje občin, op. a.), ga je treba izvesti na zastavljen način, sicer občine ne bodo dobile evropskega denarja, poudarja. Zato sama vidi Razvojni forum Kras v sklopu te, večje zgodbe.
V nasprotnem primeru se bodo dejavnosti podvajale in si delile omejeno denarno pogačo. “Tudi ljudi ne vidim toliko, da bi se šli še eno koordinacijo,” je dodala in opozorila, da je sedaj zadnja priložnost, da se Kras poveže in pove, kakšno prihodnost in razvoj si želi. Sicer ga bodo prehiteli vsi ostali, ki bodo to storili.
Razvoj teče mimo?
Robert Rogič je v imenu CI Kras podprl Razvojni forum Kras: “Doseči je treba minimalen kvorum z župani o tem, kakšen razvoj si želimo/.../ sicer nam bog pomagaj, razvoj teče mimo nas, obetajo se veliki infrastrukturni projekti.” Tudi on meni, da se čas izteka: “To je zadnja bilka, sicer se nam bo zgodilo, da ne bomo mogli več govoriti o tem, kakšen Kras si želimo, ker bodo drugi povedali, kaj bo.”
Luthar je zagotovil, da med forumom in Kras-Carsom ne bo podvajanja. Zato na vprašanje, ali bo šel ZRC SAZU s forumom naprej tudi brez polnega sodelovanja občin, odgovarja: “Vsekakor, mi nimamo druge izbire.”
TINA ČIČ
