Janković na čelu PS, Bratuškova še ni odstopila

LJUBLJANA > Je pa že jasno, da bo razplet na kongresu vplival tako na prihodnost PS, kar se kaže v razklanosti stranke, kot prihodnost vlade. V DL so se že zavzeli za predčasne volitve.

Za Zorana Jankovića je glasovalo 422 članov kongresa, za Alenko Bratušek pa 338. Po izvolitvi je Janković ugotavljal, da je še vedno ostal tisti odnos do očeta stranke. Ob tem pa je izrazil željo, da bi Bratuškova še naprej vodila vlado, saj da svoje delo opravlja dobro. Zato jo je prosil, naj ne potegne nobenih potez.

Čeprav je Bratuškova tudi danes nakazala, da bo v primeru izvolitve Jankovića na čelo PS odstopila z mesta predsednice vlade, za zdaj tega še ni storila. Jankoviću je čestitala in ob tem izrazila upanje, da bo vse besede, izrečene na kongresu, uspel tudi uresničiti. Svojo odločitev o prihodnosti vodenja vlade bo predvidoma sporočila v torek.

A ne glede na njeno odločitev je že jasno, da Jankovićeva izvolitev, kot je bilo pričakovano in napovedano, vodi v razpad koalicije. Iz DL so v manj kot eni uri po razglasitvi rezultatov sporočili, da zaradi Jankovićeve izvolitve niso več izpolnjeni pogoji za delovanje koalicije, zato pričakujejo takojšen dogovor o datumu predčasnih volitev.

Tudi v SD in Desus so pred kongresom izrazili naklonjenost sklicu čim prejšnjih predčasnih volitev v primeru Jankovićeve zmage, a je predsednik Desus Karl Erjavec danes le zapisal, da je takšen rezultat volilnega kongresa PS pričakoval in ga tudi napovedal, medtem ko se v SD še niso odzvali.

A po Jankovićevi zmagi na kongresu stranke ni pred padcem le vlada, pač pa grozi tudi razkol poslanske skupine in stranke PS. Kljub temu, da si Janković želi in poziva, naj bo stranka bolj enotna v prihodnje, pa je današnje glasovanje pokazalo in očitno dodatno prineslo razkol v stranki.

Nekateri poslanci utegnejo poslansko skupino zapustiti. Poslanec PS Dragan Bosnić je za Večer že povedal, da se v taki poslanski skupini ne vidi in bo razmislil o možnosti neodvisnega poslanca. Poslanec PS Matjaž Zanoškar opozarja na nevarnost politične krize. Po njegovem mnenju je tudi velika bojazen, da se bo stranka razdelila na dva dela.

Vilfan sicer težko ocenjuje, ali se lahko poslanska skupina razkolje. Spomnil je, da je bilo pred kongresom veliko več tistih, ki so se nagibali k Bratuškovi, pet ali šest pa jih je bilo absolutnih podpornikov Jankovića.

Čeprav se je pred kongresom ugibalo, da bi lahko Janković umaknil svojo kandidaturo, pa se to ni zgodilo. V želji, da se Janković in Bratuškova ne bi pomerila, je podpredsednik stranke Robert Golob celo predlagal, naj Janković postane častni predsednik PS.

A sta Janković in Bratuškova v nagovoru članov kongresa še pred glasovanjem vztrajala pri svojih stališčih in kandidaturah, prav tako ni manjkalo očitkov, razkrila pa sta tudi nekatere zamere med vidnimi člani stranke.

Janković je denimo izjavil, da je bil tista žrtev, ki je moral preprečiti drugo republiko in 50 plus. S to svojo odločitvijo pa je, kot se je izrazil, “svojo družino postavil na odprto strelišče”. Poudaril je tudi, da svojih ljudi ne žrtvuje za to, da doseže nek položaj, vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer pa da ga je izdal.

Bratuškova pa je med drugim dejala, da Janković ni bil nikoli pripravljen čisto izprazniti predsedniškega stola PS. Poudarila je tudi, da nihče nima pravice svojih interesov postavljati pred ugled države in interese državljanov: “Ne vi, ne jaz, ne koalicija, ne župan Ljubljane, ne predsednik vlade”.

Jankoviću je očitala, da je julija lani prvič zahteval sklic kongresa PS, razlog pa ni bilo neuresničevanje programa PS, pač pa državni proračun, ki “ni bil narejen najbolj po meri... Oziroma, bi ga ti naredil nekoliko drugače,” je dejala Jankoviću.

Priznala je tudi, da je res rekla, da na kongresu z Jankovićem ne bo tekmovala. Če bi se Janković držal dogovora, da so vlado sestavili do prihodnjih rednih volitev in da se je sam za ta čas umaknil, današnji kongres ne bi bil potreben, je ocenila. Vmes bi se zadeve lahko uredile in pred naslednjimi volitvami bi člani PS lahko enotno podprli enega kandidata, je dodala.

Zaradi pomena izida glasovanja za celotni politični prostor je bilo med novinarji velik zanimanje za kongres. Spremljalo ga je okoli 120 predstavnikov novinarjev iz 40 medijskih hiš, od tega sedmih tujih.

STA