Bančna luknja v Sloveniji znaša 4,778 milijarde evrov
Kapitalske potrebe v osmih bankah, v katerih so bili izvedeni pregledi aktive in obremenitveni testi, znašajo 4,778 milijarde evrov, je danes po seji vlade razkril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
LJUBLJANA > Po besedah Boštjana Jazbeca bi toliko znašal kapitalski primanjkljaj v primeru neugodnega scenarija. Za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke Vipa pa bo država namenila 3,012 milijarde evrov. Te tri banke so za zdaj zaprosile za ukrepe po zakonu o ukrepih za stabilnost bank.
Evropska komisija bo odločitev o odobritvi državne pomoči Novi Ljubljanski banki in Novi kreditni banki Maribor sprejela "zelo kmalu", je danes v Bruslju povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za konkurenco Joaquina Almunie, Antoine Colombani. Konkretnejši ni želel biti, a po neuradnih informacijah to še ne bo danes. "Danes smo izvedeli izid bančnega pregleda, ki ga moramo upoštevati pri naši analizi državnih pomoči, ki bodo potrebne za nekatere banke. Odločili bomo takoj, ko bomo pripravljeni - takoj ko bo to mogoče," je dejal Colombani. "Znano je, da načrte prestrukturiranja NLB in NKBM že ocenjujemo, imamo tudi načrte za urejeno likvidacijo Probanke in Factor banke. Pri vseh teh ocenah smo že zelo daleč ... odločitve bodo prišle zelo kmalu. To je gotovo," je zatrdil.
Kot je pojasnil, je bil namen skrbnega pregleda predvsem pregled kakovosti aktive sredstev in izvedba obremenitveni testov v desetih slovenskih bankah, kasneje so zaradi nadzorovane likvidacije izločili Factor banko in Probanko. S pomočjo neodvisnih mednarodnih strokovnjakov so želeli dobiti predvsem oceno o trdnosti slovenskega bančnega sistema in zahtevo po dodatni kapitalizaciji v treh omenjenih bankah.
Denar in obveznice
V tej prvi skupini bank bo potrebna dokapitalizacija v znesku 3,012 milijarde evrov in bo takojšnja po odobritvi Evropske komisije.
Sredstva za dokapitalizacijo treh največjih bank so v dveh tretjinah zagotovljena v denarju, v eni tretjini pa v obveznicah, je povedal minister za finance Uroš Čufer.
NLB bo dokapitalizirana za 1,551 milijarde evrov, njen količnik temeljnega kapitala pa bo po transakciji znašal 15 odstotkov. NKBM bo dokapitalizirana v višini 870 milijonov evrov (količnik temeljnega kapitala 16,8 odstotka), Abanka pa v višini 591 milijonov evrov (količnik temeljnega kapitala po zagotovitvi denarnega dela dokapitalizacije, 348 milijonov evrov, devet odstotkov).
Postopki za pridobitev milijarde evrov za dokapitalizacije z obveznicami so stekli v sredo. “Začeli smo z izdajo obveznice v višini milijarde evrov za dokapitalizacijo bank,” je povedal minister. In sicer so “odprli” več obstoječih obveznic v evrih različnih ročnosti in jih imajo pripravljene na trgovalnem računu, vlagatelja pa še ni.
Predvidena tudi dokapitalizacija Factor in Probanke
Višina podrejenega dolga za tri največje banke, ki mora biti po Jazbečevih besedah po pravilih o državnih pomočeh odpisan v celoti, znaša 441 milijonov evrov.
Poleg dokapitalizacije NLB, NKBM in Abanke je predvidena tudi dokapitalizacija Factor banke in Probanke v skupni višini 445 milijonov evrov.
Vlada je danes poleg sklepa o dokapitalizaciji sprejela tudi sklep o prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na DUTB bo prenesenih za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev treh največjih bank, pri čemer bo transakcijska vrednost prenosa teh terjatev znašala 1,676 milijarde evrov, za kar bo DUTB izdala obveznice z državnim poroštvom. DUTB bodo za zagotovitev delovanja dokapitalizirali z 200 milijoni evrov.
Prenos terjatev NLB in NKBM bodo začeli takoj po odobritvi Evropske komisije, kar naj bi se po Čuferjevih besedah zgodilo v prihodnjih dneh, prenosi pa se bodo dogajali postopoma. Seznam teh terjatev bo javen, je dodal Čufer.
Prenosi slabih terjatev Abanke kasneje
Prenosi terjatev Abanke pa se bodo začeli nekoliko kasneje, saj banka potrebuje končno odločbo Evropske komisije, za kar pa mora pripraviti program prestrukturiranja in program zavez (kar sta NLB in NKBM, ki sta že v postopku državne pomoči, že pripravili).
Čufer načrtuje, da se bodo prenosi slabih terjatev zaključili do aprila.
Korak, ki bo sledil dokapitalizacijam in prenosu slabih terjatev, bo privatizacija, in sicer vlada načrtuje delež v NLB zmanjšati na 25 odstotkov in eno delnico, delež v NKBM pa prodati v celoti.
V ostalih petih bankah, med katerimi so Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit, Raiffeisen in Hypo Alpe Adria, bo Banka Slovenije oddala ustrezno odredbo do konca junija 2014. Pozvane bodo, naj zagotovijo sredstva za kapitalski primanjkljaj, je povedal Jazbec.
Če kapitalskega primanjkljaja do takrat ne bodo pokrile, bo država zagotovila ustrezna kapitalska varovala ob polnem spoštovanju pravil državnih pomoči. Jazbec je izrazil pričakovanje, da jim bo to uspelo. V tej skupini so sicer banke, ki trenutno sicer izpolnjujejo kapitalske zahteve, stresni testi pa so pokazali potencialni primanjkljaj razpoložljivega kapitala do leta 2015.
Različne možnosti za krepitev kapitalske ustreznosti
Te banke lahko kapitalsko ustreznost krepijo s povečanjem prihodkov, večjo izterjavo kreditov, unovčenjem zavarovanj pri slabih kreditih, prodajo terjatev, prenosi naložb na družbe v skupini, dokapitalizacijo, iskanjem novih investitorjev ter izvedbo drugih ukrepov za krepitev kapitalske ustreznosti, je naštel guverner.
Glede metodologije ocenjevanja vseh bank je Jazbec dejal, da je v Sloveniji veliko pomislekov glede poštenosti ocenjevanja, zato so najeli zunanje strokovnjake, ki so podali svoje ocene, “sicer bi se še vedno lovili sami s sabo”.
Verjetno pa nekateri v Sloveniji, je dodal Jazbec, ne bodo zadovoljni z ocenami, ker da bo ta pokazala napake, do katerih je prišlo pri ocenjevanju kreditov in zastavljenega premoženja.
Ob zagotovitvi pomoči bankam so po ministrovih besedah postavljeni pogoji, in sicer zaveze vsake banke posebej do Evropske komisije, ki se nanašajo med drugim na privatizacijo, korporativno upravljanje in upravljanje s tveganji v času prestrukturiranja, krčenje obsega poslovanja, ter na zaveze bank do države, ki se med drugim nanašajo na zaveze tako po sodelovanju z organi pregona (tudi glede samoiniciativnega iskanja in prijavljanja nepravilnosti) kot vlaganja odškodninskih tožb.
STA