Banke v EU bi najprej reševali delničarji

BRUSELJ > Iz izjav ob prihodu na zasedanje je vel optimizem, da jim bo tokrat uspelo, a so pričakovali še eno dolgo noč.

“Pričakujem še eno dolgo noč, a menim, da nam bo uspelo. Smo zelo blizu in škoda bi bilo, če dela ne bi končali,” je ob prihodu dejal predsedujoči zasedanju, irski finančni minister Michael Noonan in pojasnil, da je odprtih še pet ali šest vprašanj.

“V glavnem smo že pripravili teren za dogovor, 90 odstotkov je že storjenega ... Dogovor je zelo blizu,” je bil optimističen tudi francoski finančni minister Pierre Moscovici, ki je še poudaril, da je dogovor “mogoče in tudi treba doseči”.

Najprej delničarji, nato upniki, za njimi varčevalci

Njun švedski kolega Anders Borg, čigar država ni članica območja evra, je bil previdnejši, češ da je rešitev še precej daleč. “Ne bom sprejel rešitve, ki bi spodkopala stabilnost mojega bančnega sistema,” je zapretil.

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier, ki je predlagal zakonodajo, pa opozarja, da ne državljani ne finančni trgi ne bodo veseli predolgih zamud. Če želi unija zakonodajo spraviti pod streho še v tem mandatu komisije, časa ni več veliko.

Članice unije se načeloma strinjajo, da so potrebna jasna pravila za bodoče reševanje onemoglih bank - jasen vrstni red prevzemanja bremena: najprej delničarji, nato upniki in nazadnje varčevalci z več kot 100.000 evri na računu. Odprto pa ostaja vprašanje prožnosti pri uveljavljanju teh pravil v okviru mehanizma “bail in”.

“Bail in” je eno štirih temeljnih orodij za reševanje kriz bank, ki predvideva takšno dokapitalizacijo banke, da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice, prispevajo pa tudi varčevalci z več kot 100.000 evri na računu. Vloge pod 100.000 evrov naj bi bile nedotakljive.

Dobro premisliti, kje hraniti denar

Francija, Velika Britanija, Italija in Švedska želijo možnost, da se lahko od primera do primera odločijo za določeno prožnost za zaščito posameznih varčevalcev ter malih in srednjih podjetij.

“Če bo rešitev toga, če bomo poskušali krize reševati v prisilnem jopiču, se bomo znašli v veliki zmešnjavi,” je opozoril Borg.

Moscovici pa je pojasnil, da želi Francija omejeno prožnost, ki bi v skrajnem primeru dopuščala tudi uporabo nacionalnih skladov ali evropskih skladov, na primer reševalnega mehanizma ESM.

Drugi tabor, v katerem so Nemčija, Finska in Nizozemska, pa želi čim strožja pravila v izogib negotovosti, ki je ne marajo ne varčevalci ne vlagatelji. Poleg tega želi trdna zagotovila, da se za reševanje bank ne bo porabljal denar davkoplačevalcev.

Nova pravila naj bi okrepila tudi odgovornost varčevalcev. “Varčevalci bodo morali v prihodnje zelo pozorno premisliti, kam bodo spravili svoj denar ... Izbiranje institucij z najvišjimi obrestnimi merami, ne glede na verodostojnost - ti časi so mimo,” je opozorila avstrijska finančna ministrica Maria Fekter.

Skladi za reševanje

Članice razpravljajo tudi o vzpostavitvi skladov za reševanje, v katerih bi bili vnaprej zbrani prispevki od bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja. Tudi obseg teh skladov je ključno vprašanje v pogajanjih. Omenjal se je predlog, naj znaša 0,8 odstotka kritih vlog.

Problematična je tudi časovnica. Komisija je predlagala, naj mehanizem “bail in” začne delovati leta 2018, kar podpira večina držav, Evropska centralna banka in nekaj članic pa se zavzema za to, da bi bil operativen že leta 2015.

Nova pravila za sanacijo in likvidacijo bank sicer sodijo v sklop drugega stebra bančne unije, ki naj bi obnovila zaupanje v evropske banke in s tem na sploh v območje evra ter preprečila nove krize. Prvi steber je enotni bančni nadzor, tretji pa enotni okvir shem za zavarovanje denarnih vlog.

Slovenijo na zasedanju zastopa veleposlanik pri EU Rado Genorio.

STA