“Davkoplačevalce mora boleti glava”

> Z izdatki za sanacijo bančnega sistema se naša zadolženost naglo povečuje. Bi vas bolela glava, če bi bili zdaj finančni minister?

“Mislim, da mora glava boleti ne samo finančnega ministra, ampak zlasti davkoplačevalce, ki bodo morali v obliki novih in višjih davkov pokriti to luknjo. Sicer pa se bo delež javnega dolga v BDP zaradi dodatnega zadolževanja zaradi sanacije bank povečal za deset odstotkov.

Skupni javni dolg pa se bo povzpel na 75 odstotkov BDP, kar je krepko čez maastrichtsko mejo, ki je pri 60 odstotkih.”

> In prihodnje leto nas čaka odplačevanje glavnic, pa še za dodatne obresti bomo morali seči v žep ... Bomo zmogli?

“Prihodnje leto bomo samo za obresti za državni dolg morali odriniti več kot milijardo evrov. Kje je potem nekoč še glavnica ...”

> Koliko manevrskega prostora nam še ostaja?

“Mislim, da ga ni prav veliko. Vzdržnost javnega dolga se presoja z možnostjo gospodarske rasti. Težava Slovenije je, da nam evropska komisija za dve prihodnji leti kot edini članici evroobmočja napoveduje krčenje gospodarske aktivnosti. In sanacija bančnega sistema je samo nujno potreben, še zdaleč pa ne zadosten korak za oživitev gospodarstva. Po moje smo na točki, ko dodatno finančno zadolževanje postaja že nevzdržno. Navsezadnje se zdaj zadolžujemo najdražje med vsemi v evroobmočju - dražje kot Španija in Portugalska; celo Hrvaška se zdaj lahko ceneje zadolži.”

> Kaj je torej, poleg sanacije bank, nujna naloga, ki nas še čaka?

“Narediti moramo domačo nalogo - izpeljati strukturne reforme, še prej pa oživiti gospodarstvo. Sicer tudi po sanaciji ne bo nič drugače. Naša podjetja so še vedno najbolj zadolžena in kapitalsko neustrezna. Takim podjetjem banke ne bodo dajale novih kreditov ali jim reprogramirale že najete. Takih podjetij država ne bo dokapitalizirala, kot je banke z davkoplačevalskim denarjem. Denarja v Sloveniji za to ni, iz tujine pa ga tudi ne moremo pričakovati.”

> Je normalno, da finančni minister ne razkriva informacij o novembrski, 1,5-milijardni zadolžitvi?

“Seveda ni. V preteklosti se tega tudi ni razkrivalo, res pa je, da smo se zadolževali po bistveno nižji obrestni meri. Doslej tega nihče ni spraševal, je pa lahko naknadno vpogledal v strukturo upnikov. Zdaj pa je res presenetljivo, da je finančni minister skrivnosten glede zad-njega zadolževanja. Ministrstvo mora razkriti vsak nakup precej manjše vrednosti, saj gre za informacije javnega značaja. Ko pa gre za milijarde, to očitno ni informacija javnega zna-čaja, čeprav bodo davkoplačevalci te milijarde precej bolj občutili v svojih denarnicah. Ljudje se ne zavedajo, da bomo imeli z novim letom precej novih in višjih davkov. Nerazkritje je očitno zahteval kupec teh obveznic. Vlada sicer trdi, da se je s tem izkazalo, da ima Slovenija še vedno prost dostop do finančnih trgov. A to ne drži; prost dostop bi imela, če bi se lahko zadolžila po sprejemljivih obrestnih merah in če bi šlo za razpršeno skupino vlagateljev. Če bi bilo tako, bi pri nas kupca verjetno razkrili. Očitno je v ozadju dogovor o nerazkrivanju, kar kaže, da imamo zelo omejen dostop do finančnih trgov in moramo zato pristajati na dodatne pogoje.”

> So pa ugibanja, da smo kupcu nekaj obljubili v zameno; morda v povezavi s privatizacijo državnega premoženja.

“Tudi če so kaj takega neformalno obljubili, tega ne bomo nikoli izvedeli, razen če se zgodi še kak wikileaks. Nerazkrivanje kupca pa pušča možnosti za ugibanja, češ da je v ozadju nek dogovor. To seveda ni nujno, so pa očitki v tem primeru lahko upravičeni. Če se želiš temu izogniti, to najlaže narediš z razkritjem. Glede na to, kako se tega otepajo, pa bodo govorice, ki krožijo v poslovnih krogih, postajale samo še glasnejše.”

SONJA RIBOLICA