Erjavec: V EU različna pogleda na odnose z Rusijo

ATENE > Kljub poplavi sporočil o enotnosti EU do ukrajinske krize je tokratno neformalno zasedanje v Atenah osvetlilo razlike med članicami glede pristopa do Rusije. “Pogledi znotraj EU so različni. Gre za dva pogleda,” je neformalno razpravo povzel Karl Erjavec.

“En pogled je, da ne bi smeli odpreti vrat za dialog z Rusijo, dokler se Ukrajini ne zagotovi popolne suverenosti in ozemeljske celovitosti, kar bi pomenilo, da bi morala Rusija razveljaviti vse odločitve, ki jih je sprejela v zvezi s Krimom,” je pojasnil.

Nemčija in Slovenija za dialog

Na drugi strani je po njegovih besedah skupina držav, v kateri sta tudi Nemčija in Slovenija, ki meni, da je treba nadaljevati dialog z Rusijo, tudi iz ekonomskih razlogov ter zaradi mednarodnih vprašanj, kot sta Sirija in Iran.

Nekateri smo poudarili, da ruski predsednik Vladimir Putin ni Rusija in da bi bila gotovo najslabša rešitev, če bi v tem trenutku osamili Rusijo, saj bi se ta tako še bolj zaprla in po obdobju Putina bi gotovo naleteli na še večje težave, je opozoril Erjavec.

Ta razprava je po ministrovih besedah še zelo živa in EU bo še morala poiskati nek kompromis. Je pa po srečanju v Atenah očitno, da novih sankcij ne bo, če ne bo Rusija zaostrovala razmer s posegi na vzhod ali jug Ukrajine.

Dialog mednarodne skupnosti z Moskvo sicer poteka predvsem na osi ZDA-Rusija. Na vprašanje, kje je EU, minister Erjavec odgovarja, da je v petek predlagal vabilo ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu na enega naslednjih zasedanj zunanjih ministrov EU.

Ni treba, da gre samo za dialog med ZDA in Rusijo

“Ni treba, da se ta dialog izvaja samo med Kerryjem in Lavrovom. Dobro bi bilo, da se pelje tudi skozi EU. Slej ko prej pričakujem tudi povabilo Lavrovu na eno od srečanj zunanjih ministrov EU,” je napovedal minister.

Ob tem je izpostavil, da so nekateri ministri danes Srbijo opozorili, da je v nastalih razmerah preveč odprta do Rusije. A srbski minister Ivan Mrkić je po Erjavčevih besedah jasno povedal, da bodo utrjevali obe poti - tako dobre odnose z Rusijo kot z EU.

Ministri držav Zahodnega Balkana, kandidatk za članstvo v uniji, so v Atenah dobili tudi napotilo, naj se v procesu približevanja EU osredotočijo tudi na zmanjševanje odvisnosti od ruske energije, na primer z izkoriščanjem potenciala obnovljivih virov.

To velja tudi na splošno za EU, je poudaril Erjavec ter izpostavil, da Slovenija razvija projekte izgradnje hidroelektrarne na srednji Savi in razmišlja o drugem bloku jedrske elektrarne.

Na vprašanje, kaj pomeni marčevska zaveza vrha EU za zmanjšanje odvisnosti od ruske energije za slovenski sporazum o plinovodu Južni tok, pa je minister odgovoril le, da o Južnem toku v Atenah niso govorili.

To je bilo sicer predzadnje neformalno zasedanje za visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton, ki se ji konec leta izteče mandat. Erjavec danes ni želel ugibati o njenem nasledniku, češ da je za to še prezgodaj.

Erjavec za nadaljevanje evroatlantske integracije

Je pa pojasnil, da si želi visokega predstavnika, ki bo imel podobne poglede o prihodnosti Evrope kot Slovenija. Zlasti bi bilo dobro, da bi podpiral dialog z Rusijo, projekte, kot so Južni tok, in napredek držav Zahodnega Balkana na poti v EU, je poudaril.

Slovenija po Erjavčevih besedah za zdaj nima možnosti, da bi lahko zasedla ta položaj, bi se pa po ministrovem mnenju zagotovo tudi v Sloveniji našel primeren kandidat.

Tokrat so bile na drugi dan neformalnega zasedanja po dolgem času spet povabljene kandidatke za članstvo, predvsem s ciljem uskladitve stališč do ukrajinske krize, ki je pošteno pretresla evropsko in svetovno politično sceno.

So pa ob tej priložnosti tudi pregledali njihov napredek na poti v unijo. Medtem ko Srbija in Črna gora napredujeta, sta predvsem BiH in tudi Makedonija v slepi ulici. Ministri so po Erjavčevih besedah podprli nadaljevanje evroatlantske integracije.

STA