“Grki ne morejo dati ničesar več”

ATENE > “Grki so, da bi premagali krizo, dali že vse, kar so lahko, in Evropa mora to spoštovati,” je ob koncu vojaške parade, s katero so v Solunu obeležili odpor Grkov zoper sile osi med drugo svetovno vojno, poudaril 84-letni Karolos Papuljas.

“Grki ne morejo dati ničesar več. To je naše sporočilo. In naj ne mislijo, da bomo pristali na izsiljevanje. Nikoli nismo,” je trojko naslovil grški predsednik.

Predstavniki mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - se bodo v Atene vrnili v začetku novembra.

Trojka naj bi zahtevala novo varčevanje

Prav od njihovega pregleda ocene položaja grških javnih financ in izvajanja reform bo odvisno, ali bo močno zadolžena evrska država prejela novo tranšo posojila, vredno milijardo evrov, ali ne.

Po pričakovanjih naj bi trojka od Grčije zahtevala novo varčevanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Da to ni mogoče, ne poudarja le Papuljas, temveč tudi vlada premierja Antonisa Samarasa. Iz trhle koalicije so namreč že prišla svarila, da si država ne more privoščiti novega krčenja plač javnih uslužbencev in pokojnin.

Grško gospodarstvo se krči že od leta 2008, ko je izbruhnila finančna in gospodarska kriza. Od tedaj se je obseg grškega bruto domačega proizvoda skrčil za 22 odstotkov, stopnja brezposelnosti pa se je zvišala za trikrat na 27,6 odstotka.

Ostro varčevanje

Naraščajoči stroški zadolževanja so državo že pred tremi leti prisilili, da je zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Skupaj je trojka državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini več kot 100 milijard evrov.

Atene so se v zameno za posojila zavezale k ostremu varčevanju. Skladno s tem so zvišale davke, znižale socialne transferje, pokojnine in plače javnih uslužbencev, v javnem sektorju pa so tudi odpuščale.

STA