Noč: Čebelarji naj izkoristijo zaščito slovenskega medu
Na Čebelarski zvezi Slovenije pozivajo čebelarje, naj izkoristijo možnosti in predvsem priložnosti, ki so jih pridobili prejšnji teden, ko je slovenski med postal na evropski ravni zaščiten slovenski proizvod.
LJUBLJANA > Prepričani so, da potrošnik upravičeno vsak dan zahteva več, zahteva dokazano sledljivost, kakovost in nadzor nad kakovostjo medu.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je na današnji novinarski konferenci na Brdu pri Lukovici izpostavil, da kakovost in nadzor nad kakovostjo medu slovenski čebelarji zagotavljajo že preko smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu.
“Potrošniki slovenskemu čebelarju že danes zaupajo, saj smo s svojim delom upravičili to zaupanje. Z vključitvijo v sistem z zaščiteno geografsko označbo zaupanje samo nadgrajujemo,” je poudaril Noč.
Kratka pot od panja do mize
Čebelarska zveza Slovenije pa bo tudi v prihodnje zagotavljala delovanje omenjenega sistema, skrbela za izobraževanje čebelarjev in obveščala javnost. Ob tem v zvezi zagotavljajo, da je pot od panja do mize porabnika kratka, neposredna. To pomeni, da porabnik lahko dobi na mizo tak med, kakršnega so čebele proizvedle.
Pod imenom slovenski med se lahko prodaja akacijev, lipov, kostanjev, hojev, smrekov, cvetlični ali nektarni med ter gozdni med ali manin med. Slovenski med se pridobiva na območju Slovenije, zanj pa so značilne visoko kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 odstotka vode in manj kot 15 miligramov hidroksimetilfurfurala na kilogram.
Zunanji in notranji nadzor
Najpomembnejši element sistema zaščite geografske označbe in zagotovilo njegove resnosti je nadzor, ki je sestavljen iz zunanjega in notranjega nadzora. Zunanji nadzor izvaja akreditirana organizacija Bureau Veritas, notranji nadzor pa izvaja Čebelarska zveza Slovenije s svojo pregledniško mrežo.
Čebelar, ki želi vstopiti v sistem, naj se najprej seznani z zahtevami oziroma naj pri čebelarski zvezi naroči izvedbo presoje ustreznosti obrata za pridelavo medu, ki mu jo bo opravil pooblaščeni preglednik za med. Presoja obrata obravnava način čebelarjenja, zdravje čebel, krmljenje čebel, kakovost medu, trženje medu in dokumentacijo. V primeru kakšne pomanjkljivosti bo preglednik čebelarju svetoval, kako jo odpraviti. Na osnovi pozitivne presoje bo čebelar pridobil ustrezno potrdilo, ki mu daje pravico koriščenja zaščitnih prelepk.
STA
