Spremembe pri vračilu plač

LJUBLJANA > Nova ureditev bo to ločila, je napovedal Gregor Virant, ki se je danes sestal z vodstvi Zavoda RS za zaposlovanje, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Gre za inštitucije, pri katerih je pristojni inšpektorat ugotovil največ napak oz. nepravilno prevedenih plač določenim javnim uslužbencem pri prehodu na nov plačni sistem leta 2008.

V zadnjem času je več uslužbencev doletela zahteva, naj vrnejo preveč izplačane plače, Virant pa je danes s predstavniki omenjenih inštitucij govoril o možnih spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju za reševanje te problematike.

Po trenutni zakonodaji morajo javni uslužbenci, ki so dobivali preveč izplačane plače, to razliko vrniti. Kot je po današnjem sestanku pojasnil Virant, se postavlja vprašanje, ali lahko zahtevajo vračilo od zaposlenih, ki za delodajalske napake niso krivi, ali pa se lahko zadeva uredi drugače. Na sestanku so po njegovih besedah ugotovili, da veljavna ureditev “ni ravno pravična”.

Dve vrsti napak

Kljub temu je trenutno zakonodajo treba upoštevati, je dodal Virant. Zato se bodo delodajalci z vsemi uslužbenci, ki bi morali vračati preveč izplačane plače, dogovorili o vrnitvi. Če dogovora ne bodo mogli doseči, pa bodo šli v tožbe, kot to določa zakon.

A istočasno bodo na ministrstvu pripravili zakonodajne spremembe v smeri večje pravičnosti, je napovedal Virant. To pomeni, da bodo ločili na eni strani primere napak, storjenih naklepno ali iz malomarnosti, ter na drugi strani napake, ki se dogajajo zaradi nedorečenosti ali nejasnosti zakonodaje - v tem primeru bodo javni uslužbenci oproščeni vračila. Tisti, ki te obveznosti ne bodo oproščeni, pa bodo po novem presežek plač morali vračati v neto znesku. Hkrati namerava Virant z novelo zaostriti odgovornost za naklepne in malomarne napake.

Tožbe bodo stale

Ta čas bodo morebitne tožbe delodajalcev na sodiščih stale, je pojasnil minister. V prehodnih določbah novele bodo določili še, da se nova ureditev nanaša tudi na že odprte primere, kar pomeni, da bodo po novi zakonodaji lahko obravnavani vsi javni uslužbenci, tudi tisti, ki so dogovore z delodajalci že podpisali ali že vrnili preveč izplačane plače.

Ob tem je posebej zagotovil, da srednjim medicinskim sestram ne bo treba vračati preveč izplačanih plač, saj da bi bilo to skrajno krivično.

Virant sicer predvideva, da bodo uslužbenci zdaj verjetno počakali na spremembo zakonodaje in se pred tem ne bodo dogovarjali z delodajalci.

Ocene, koliko uslužbencev bi moralo vračati razliko, na ministrstvu ta hip nimajo. Kot je danes dejal v.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec, je sicer pri njih takšnih primerov nekaj čez 300, skupni znesek pa znaša okrog 500.000 evrov.

Na Zavodu za zaposlovanje je po besedah generalne direktorice Zlatke Srdoč Majer takšnih primerov 595, po novi zakonodaji pa bi jih preveč izplačane plače moralo vrniti približno 100.

Njaveč primerov na RTVS

Največ primerov, kjer bi uslužbenci morali vračati preveč izplačane plače, je na RTVS. Generalni direktor zavoda Marko Filli je pojasnil, da gre pri nekaj več kot 600 primerih za sistemsko napako, nekaj deset pa jih je takšnih, kjer je bila plača napačno določena. Če bi morali vračati vsi, bi to zneslo približno milijon evrov.

Kot je povedal minister, bi bilo besedilo novele lahko pripravljeno v nekaj tednih, a bo sam postopek zaradi potrebnih pogajanj s sindikati in procedure na vladi ter v DZ trajal “še nekaj časa”.

Pojasnil je še, da pripravljajo obsežnejše spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ker bi usklajevanje s sindikati zato lahko trajalo dlje, bodo na ministrstvu po Virantovih napovedih razmislili, če ne bi najprej spravili naprej le spremembe glede obveznosti vračila plač.

STA