“Ta projekt je simbol korupcije”

LJUBLJANA > O tem mora vlada pristojnima odboroma, torej odboroma za finance in monetarno politiko ter za infrastrukturo in prostor poročati do 21. junija, sta po večurni razpravi še sklenila odbora.

Prvi mož HSE Blaž Košorok je namreč danes na seji odborov, sklicani za zahtevo poslanske skupine SDS, pojasnil, da se projekt ni podražil po podpisu poroštvene pogodbe, temveč je bila večina 1,4 milijarde evrov visoke cene znana že takrat. Gre za 140 milijonov evrov, večina, dve tretjini, te vsote pa da je bila že znana pred podpisom pogodbe z ministrstvoma za finance in infrastrukturo, pa tudi preden je DZ sprejel poroštveni zakon.

Korporativno upravljanje je odpovedalo

Poudaril je, da sta dve zavezi Teša, dani v zameno za poroštvo države za 440 milijonov evrov vrednost posojilo Evropske investicijske banke (EIB), kršeni - to sta časovnica in vrednost projekta. Po Košorokovih pojasnilih si v HSE in Tešu zelo prizadevajo, da bi časovnico čim bolj potegnili nazaj

Pri tem projektu je po njegovi oceni “odpovedalo korporativno upravljanje”, nadzorni sveti bi se morali zavedati, kaj potrjujejo. Pri tej zadevi je treba iskati odgovornost od vsega začetka projekta, zadevi pa je treba “priti do dna”, je poudaril Košorok in dodal: “Odgovornosti marsikdo ne bo ušel”.

Košorok je sicer ocenil, da bo imelo dodatnih 140 milijonov evrov velik vpliv na poslovanje celotne skupine HSE, dodatne vire pa da bo zelo težko zagotoviti na prihodkovni strani.

Poslanci so v razpravi terjali odgovore, kdaj in zakaj je do podražitve prišlo, pa tudi kdo je odgovoren za to.

Kršitev pogodbe

Zvonko Černač (SDS) je opozoril, da gre pri podražitvi projekta za kršitev zakona in verjetno tudi za ničnost pogodbe. Izrazil je upanje, da so bili podatki, ki so bili takrat na mizi, predvsem glede cene, verodostojni.

Izpostavil je nedavno pismo nekdanjega direktorja Teša Simona Tota, v katerem piše, da naj bi stroški financiranja, kot se jih prikazuje zdaj, služili kot alibi sedanjemu vodstvu Teša, da bo lahko povečevalo vrednost naložbe v naslednjih dveh letih.

“To je težka trditev. Če drži, je tudi zame problematična,” je poudaril in dodal, da je treba stvari razjasniti.

Če bo prišlo do ugotovitve, ki bodo potrjevale Košorokove besede, da se je ta cena vedela že ob podpisu pogodbe z ministrstvoma, potem je tu po Černačevi oceni “zelo velik problem” in zelo velika odgovornost na tistih, ki so to naložbo vodili, predvsem na vodstvih HSE in Teša ter nadzornikih.

Zavajanje vlade bi bilo kriminalno dejanje

“Če se je vlado zavajalo z neresničnimi podatki, je to kriminalno dejanje,” je poudaril Franc Bogovič (SLS). Po njegovem mnenju je treba določiti pogoje za dokončanje projekta, ker druge možnosti očitno ni, da bo škoda čim manjša, in na drugi strani poiskati odgovornost, ki je bila narejena z zavajanjem.

Srečko Meh (SD) je poudaril, da je treba narediti “pošteno” in dobro analizo, zakaj je do tega prišlo, poiskati pa da je treba tudi krivce. In na teh osnovah sprejeti odločitve za nadaljevanje projekta.

Sicer velik nasprotnik projektu, poslanec SD Matevž Frangež, je predlagal, da se umirijo “strasti” in izberejo racionalne poti. “Nujno je, da DZ terja od vlade in vseh odgovornih, da izvršijo popoln nadzor nad tem projektom,” je poudaril in dodal, da je nadaljnje toleriranje odsotnosti ustreznega nadzora škodljivo za projekt, predvsem pa za državo in njene javnofinančne cilje. Nujno se mu zdi, da do unovčitve državnega poroštva ne pride, preprečiti pa je treba tudi insolventonost investitorja.

Najboljša rešitev med najslabšimi?

“Ta projekt je simbol korupcije,” je dejal (SD), ki mu je sicer “žal in nerodno”, da je rekel kakršnokoli dobro besedo za ta projekt. Han upa, da bodo pristojne institucije tu naredile red in da bodo ljudi, ki so projekt zapeljali v takšno fazo, malo povprašali “po zdravju”.

Poslanec PS Jože Velikonja je opozoril, da je treba danes upoštevati realnost in izbrati najboljšo rešitev med najslabšimi. “Na vrsti so odgovorni pri projektu,” je dodal.

Andrej Vizjak (SDS) je Teš 6 označil kot “tipičen projekt, kjer se je nenehno in agresivno vpletala politika, še najbolj lokalna SD iz Šaleške doline”. Ta projekt pa da je potekal po načelu, ki je znan za Šaleško dolino, torej po načelu izvršenih dejstev. Meh je te očitke zavrnil in dejal, da lokalna politika ne vodi investicije.

Po pojasnilih direktorja Teša Petra Dermola je večina pogodb že podpisanih, manevrskega prostora za znižanje cene naložbe pa je tu izredno malo. Ostajajo jim pogajanja za skrajšanje časovnice projekta, ki se bodo v kratkem času začela. Dermol težko predvidi, koliko časa bodo trajala, nadeja pa se, da bodo z Alstomom v enem mesecu našli skupno točko.

1,3 milijarde evrov

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pozdravil ponovna pogajanja z Alstomom. Kot je poudaril, se mora tudi Alstom zavedati, da je 1,3 milijarde evrov, kot je dana zaveza za višino naložbe, resna številka in da ne sme biti presežena.

Dermol je poslancem naštel tudi nekaj številk glede podpisanih pogodb. Tako je bilo denimo konec aprila na gradbenih delih podpisanih za 65 milijonov evrov pogodb, na opremi čez milijardo evrov, na projektiranju 28 milijonov evrov in na stroških financiranja 82 milijonov evrov.

Minister Omerzel je poslancem zagotovil, da bodo na osnovnih uradnih poročil, če bodo pokazala nepravilnosti, odgovornost tudi terjali.

STA