“To bi bil hud udarec za slovensko bančništvo v Italiji”

OPČINE > “Zavedamo se, da zaostrene gospodarske okoliščine narekujejo racionalizacijo poslovanja, kljub temu pa mislimo, da sta gospodarska in kulturna integracija tega obmejnega prostora neizbežni, trgovski tokovi med Slovenijo in Italijo pa objektivno pomembni. Dolgoročna vizija razvoja Slovenije tega ne more prezreti,” v imenu 19 zaposlenih v podružnici NLB na Opčinah opozarja Marko Rupel.

Krive so napačne odločitve iz centrale

“Informacija, da tržaška podružnica od leta 2010 posluje z izgubo, je popolnoma neresnična,” opozarja njegova sodelavka, sicer pa sindikalna zaupnica Norma Zoch. “Ali pa so neresnična letna poročila skupine NLB za leto 2011 in 2012,” dodaja. Ta namreč navajajo za leto 2010 čisti dobiček v višini 124.000 evrov, za leto kasneje pa 83.000 evrov čistega dobička. Leta 2012 je bil poslovni rezultat podružnice na Opčinah prvič od njene ustanovitve negativen. A kot utemeljujejo zaposleni, beležijo skoraj vse evropske banke, zlasti pa v Sloveniji, v letih 2012 in 2013 negativne rezultate.

Zato so odločni: poslabšani rezultati so posledica ukrepov, ki jih je skupina NLB sprejela za podružnico Trst. Ena od napačnih potez je po njihovem prepričanju uvrstitev Italije oziroma zamejstva med t. i. nestrateške trge. “Zaradi te odločitve in zaradi pomanjkanja kapitalske ustreznosti smo od centrale v Ljubljani dobili ukaz, naj krčimo svojo dejavnost. Tako da so se naložbe (posojila in garancije), ki so leta 2010 dosegale 300 milijonov evrov, v letu 2013 znižale na manj kot 60 milijonov evrov,” razkriva Rupel.

Mar Italija za NLB ni več zanimiva?

“Upam, da bo Slovenija še enkrat pretehtala odločitev o zaprtju podružnice,” pravi deželni svetnik v parlamentu FJK Štefan Ukmar. “To bi bil hud udarec za slovensko bančništvo v Italiji,” opozarja, saj bi tako na pomembnem italijanskem trgu ostala zgolj ena slovenska banka - Zadružna Kraška banka.

“Zdi se mi povsem nemogoče, da bi italijansko tržišče ne bilo zanimivo za Slovenijo, sploh glede na dejstvo, da je Italija drugi največji poslovni partner Slovenije pri blagovnih izmenjavah, takoj za Nemčijo,” še dodaja.

Odgovor iz kabineta predsednice vlade Alenke Bratušek, da je odločitev o zaprtju podružnice v Trstu povsem v domeni NLB, ga je popolnoma presenetil. “Kot da NLB ne bi bila državna banka,” ne more razumeti Ukmar. “Vsi pomembni gostje iz Slovenije, ki prihajajo k nam, od predsednikov do konzulov in direktorjev, poudarjajo, da je prav gospodarstvo prioriteta v odnosih med manjšino in matico. Če mislijo resno, bodo še enkrat pretehtali to odločitev,” je prepričan.

PETRA VIDRIH