“To je revolucija. Verjamem, da se bodo občine uprle.”
Predlog za ukinitev oziroma združitev občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, je za javnost všečen, strokovno pa ne pije vode, opozarja dr. Stane Vlaj. Odločitev o zmanjšanju števila občin bo na koncu politična. V koalicijskih strankah so načeloma naklonjeni zmanjšanju števila občin.
LJUBLJANA > Prvi predlog reforme lokalne samouprave naj bi bil pripravljen že v dveh tednih, napoveduje minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant. Izhodiščna zamisel je, da bi bilo treba ukiniti oziroma združiti občine, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev. Tako v Sloveniji po novem ne bi bilo več 212 občin, ampak le še 102.
Neuradno je slišati, da naj bi naklonjenost državljanov za ukinjanje občin preverjali na referendumu, vendar ne tako, da bi se o obstoju neke občine odločali njeni prebivalci, ampak tako, da bi vsi državljani Slovenije odgovarjali na isto referendumsko vprašanje, ali so za zmanjšanje števila občin. Za končno uveljavitev reforme lokalne samouprave naj po besedah Viranta ne bi potrebovale drugega kot politično voljo koalicijskih partnerjev. Občine namreč z zakonom ustanavlja DZ, zato bi tudi za njihovo ukinjanje oziroma združevanje zadostovala le navadna koalicijska večina.
Potrebna je strategija
Aktualni predlog za ukinitev oziroma združitev manjših občin je politično stališče, ki nikakor ne zdrži strokovne presoje, opozarja eden najvidnejših strokovnjakov za področje lokalne samouprave dr. Stane Vlaj:“Kar počez reči, da bodo razpolovili število občin, je revolucija, in verjamem, da se bodo občine temu uprle. Tudi občine, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, so lahko popolnoma naravne celote, oblikovane na podlagi geografskih, gospodarskih, zgodovinskih in drugih značilnosti območja.”
Vlaj poudarja, da ni zagovornik stranpoti, na katero je z ustanavljanjem mnogih malih občin stopila Slovenija, nasprotuje pa temu, da bi to težavo reševali brez jasne strategije. “Ta strategija bi morala biti narejena na osnovi kritične analize doseženega, s cilji, kakšne občine želimo, odgovorom, kaj je s pokrajinami ... Moja teza je, da če bi ustanovili pokrajine, za katere imamo ustrezno ustavno podlago že od leta 2006, potem bi bil danes problem majhnih občin veliko manjši.” Težave slovenske lokalne samouprave so torej večplastne in se ne nanašajo le na število prebivalcev občin.
Na Danskem, kjer so pred leti izpeljali temeljito reformo lokalne samouprave, so se tega lotili z mnogimi posvetovanji, strokovnimi podlagami, za katere so si vzeli veliko časa. Lokalnim skupnostim so najprej utemeljeno pojasnili, da je cilj združevanja decentralizacija in ne obratno. Če namreč želi država na občine prenesti več nalog, morajo biti občine tudi ekonomsko močne, pojasnjuje Vlaj.
Slovenija je ena najbolj centraliziranih držav. Med 212 občinami je le 20 finančno samozadostnih, delovanje vseh ostalih je treba sofinancirati iz državnega proračuna, opozarja in iz teh podatkov potegne zaključek: “Majhne občine so naravnost krasne za centralizacijo in ne za decentralizacijo.” Težave se je treba lotiti, se strinja, a minister Virant se je je lotil z napovedjo revolucionarnega in všečnega ukrepa, namesto z vsebino.
Slovenija je ena najbolj centraliziranih držav. Med 212 občinami je le 20 finančno samozadostnih.
Smrdelj: Majhne občine so potrebne
“Edino, kar v tej naši državi še kolikor toliko dobro funkcionira, je prav sistem lokalne samouprave; zdaj pa bi nekateri še to radi spreminjali,” pravi predsednik Združenja občin Slovenije, pivški župan Robert Smrdelj. Virantov predlog se mu zdi povsem neresen: “Z ukinitvijo manjših občin ne bomo prihranili toliko denarja, kot bomo v ta ukrep vložili truda in energije. Poleg tega stroški z ukinitvijo občin ne bodo nič manjši: šole in vrtci ostajajo, domovi za ostarele tudi ... Bojim se, da gre spet za eno od političnih floskul, ki ne bo imela prav nobenega učinka.”
Prepričan je, da so majhne občine še kako potrebne, saj so gonilo razvoja nekega območja. “Največ majhnih občin je zraslo na podeželju, kjer je največ razvojnih težav. Občina je tista, ki dolgoročno upravlja z denarjem, ustvarja pogoje, da ljudje ostajajo tam, da prostor živi in se razvija ... Namesto da bi jih še dodatno stimulirali, da bi stremeli k čim bolj enakomerni razvitosti Slovenije, bomo zdaj ubrali povsem drugo pot,” je razočaran Smrdelj.
“Ne trdim, da je trenutna situacija idealna. A vendar menim, da bi morali tudi ljudi vprašati, kaj menijo o tem. Edino prav bi bilo, če bi se lahko o ukinitvi občine njeni prebivalci izjasnili na referendumu,” opozarja Smrdelj.
Strmčnik: naš trud ni bil zaman
Kriterija o številu prebivalcev ne izpolnjujejo tudi nekatere primorske občine; najmanjše med primorskimi so Bovec, Divača in Komen, ki imajo med 3000 in 4000 prebivalcev, Kobarid, Hrpelje-Kozina in Renče-Vogrsko pa jih imajo približno 4200. Občina Ankaran, ki bi svoje vodstvo dobila šele na lokalnih volitvah 2014, bi imela 3000 prebivalcev. A Primorske občine so daleč od slovenskih ekstremov. Po podatkih izpred treh let je v sedmih občinah živelo po manj kot tisoč ljudi, v občini Hodoš le 315.
Med občinami, ki bi jih bilo ob upoštevanju številčnega kriterija treba ukiniti, bi bila tudi občina Ankaran, ki pravzaprav še niti ni samostojno zaživela. Gregor Strmčnik, predsednik sveta KS Ankaran in eden od glavnih pobudnikov za odcepitev Ankarana od Mestne občine Koper, je prepričan, da ves njihov trud in vsa vložena energija v ustanovitev občine nista bila zaman. Ideja o ukinitvi oziroma združevanju občin, in to kar mimo volje ljudi, je namreč po njegovih besedah “politično nezrela, strokovno vprašljiva in najverjetneje tudi ustavno-pravno nedopustna”. Sicer pa je Strmčnik prepričan, da v Sloveniji ni problem ne število občin ne število prebivalcev znotraj posameznih občin - najmanjša občina v EU šteje komaj enajst prebivalcev -, ampak to, da nimamo pokrajin, na katere bi morala tako država kot tudi občine prenesti določene pristojnosti.
Koalicija: Občin je preveč
V Desusu se s predlogom Viranta, ki je prvak DL, še niso seznanili, v PS in SD pa za zdaj delijo prepričanje z ministrom, da je občin v Sloveniji preveč. “S tem ne želimo reči, da je v razvoju lokalne samouprave v Sloveniji šlo vse narobe. V občinah se je veliko naredilo. Opozoriti pa želimo, da nekatere občine napredujejo, so sposobne pridobivati investicijska sredstva, druge pa nazadujejo in so povsem odvisne od države,” so nam pojasnili v PS. Pri spremembah zakonodaje s področja lokalne samouprave se bodo zavzemali za redefinicijo pristojnosti majhnih in velikih ter mestnih občin. Spodbuditi namreč želijo povezovanja in združevanje (pre)majhnih občin.
“Socialni demokrati podpiramo spremembe v smeri zmanjševanja števila občin ter koncept razvojno naravnane in učinkovitejše lokalne samouprave, kar slovenska s 210 občinami prav gotovo ne more biti,” je potrdil tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. Za zdaj napoveduje le tvorno sodelovanje njihove stranke v koalicijskih usklajevanjih o tej temi. JANA KREBELJ,
PETRA VIDRIH
