“Tu je še huje kot v gradbeništvu”
V dejavnosti zasebnega varovanja je zaposlenih približno 6000 ljudi, ki so preobremenjeni in za svoje delo zelo slabo plačani. Njihova osnovna plača je krepko pod minimalno, opozarjajo v Sindikatu zasebnega varovanja Slovenije - KS '90. Državo pozivajo, naj čimprej poskrbi za ureditev razmer, saj bi moralo biti zasebno varovanje del nacionalne varnostne politike in ne izključno tržna dejavnost.
SLOVENIJA > “Sem mislil, da sem doživel dno človeške stiske v gradbeništvu, a opažam iz dneva v dan, da je tu še huje,” opozarja Damjan Volf, izvršni sekretar Konfederacije sindikatov (KS) '90, znotraj katere deluje Sindikat zasebnega varovanja Slovenije.
Nad nevzdržnim stanjem na področju zasebnega varovanja je zgrožen tudi dolgoletni predsednik Zbornice za zasebno varovanje Ingo Pasch. V odprtem pismu, naslovljenem tako na poslance državnega zbora kot na ministra Gregorja Viranta in na različne politične stranke, je opozoril na “eksistenčno popolnoma nevzdržen položaj varnostnikov ter neustrezno ureditev dejavnosti zasebnega varovanja, v kateri se varnost v brezobzirni konkurenci prodaja pod vsako ceno, profit pa išče za vsako ceno - zlasti na račun varnostnikov”. Pasch ne more razumeti, zakaj odgovorni državni funkcionarji kljub številnim opozorilom doslej še niso ukrepali.
Razvrednotenje poklica varnostnika
To, kar se dogaja na področju zasebnega varovanja, je po njegovem zelo nazoren primer, kako je država popustila pod vplivom kapitala in dopustila popolno razvrednotenje poklicev v tej dejavnosti, ki je že devet let brez kolektivne pogodbe; zbornica za zasebno varovanje jo je namreč leta 2006 enostransko odpovedala.
“Vsi poskusi, da bi v tej dejavnosti dobili novo kolektivno pogodbo, so bili do sedaj neuspešni. In če podjetje nima svoje podjetniške pogodbe, delajo zaposleni za tisti minimum delavskih pravic, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih,” pravi Volf.
V sindikatu so zaskrbljeni zlasti nad dogajanjem pri največjem delodajalcu - podjetju Sintal, ki zaposluje tretjino varnostnikov v Sloveniji. “Varnostnik vendar ne more ob enem sendviču in pollitrski plastenki vode od 12 do 15 ur brez predaha varovati ljudi in premoženje, kar je pogost običaj v tej dejavnosti, in vse to za minimalno plačo,” opozarja.
Gre za razvrednotenje poklica varnostnika, za katerega mora delavec najprej opraviti strokovno usposabljanje in izobraževanje, so prepričani v sindikatu.
“Ne nazadnje nosi varnostnik veliko odgovornost, saj skrbi za red in varnost ljudi ter premoženja,” opozarja Volf.
Veliko je zaposlitev za določen čas
Poudarja pa še nekaj: “V zasebnem varovanju je zelo veliko zaposlitev za določen čas. Delodajalec zlorablja delovno-pravno zakonodajo in svoje zaposlene premešča po hčerinskih podjetjih, pri tem pa seveda skrbno pazi, da niso pri istem podjetju zaposleni več kot dve leti, kot je zakonsko dovoljeno.”
Poleg varnostnikov pa podjetja med svoje “hčerke” prenašajo tudi posle. “Načrtni prevzemi poslov in prezaposlitve ljudi pod slabšimi pogoji, predvsem pa brez kontinuitete obveznosti delodajalca, so žal v zasebnem varovanju pogosta praksa,” pojasnjuje Volf.
Nekateri varnostniki bi zaradi nevzdržnih razmer najraje dali odpoved, razkriva Volf, a si tega ne upajo storiti: delodajalcu morajo namreč povrniti stroške začetnega usposabljanja za varnostnika, če na svojo željo ali po svoji krivdi prej kot v dveh letih zapustijo podjetje, piše v pogodbi o zaposlitvi.
“Pri tako mizernih plačah pa je več kot tisoč evrov, kolikor stane izobraževanje, enostavno preveč denarja. In tako so primorani delati naprej,” dodaja.
Največji delodajalec v dejavnosti zasebnega varovanja je podjetje Sintal, ki zaposluje tretjino varnostnikov v Sloveniji.
Odgovornost države
Sindikat KS '90 je o nevzdržnih razmerah na tem področju in o težavah pri svojem delovanju v podjetjih iz te branže že obvestil varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
“Samo čakamo, da bo nekomu počil film. Ti ljudje imajo pri sebi orožje in niti pomisliti si ne upam, kaj vse se lahko zgodi, saj so osebne stiske velike,” pravi Volf.
Sindikat je varuhinjo opozoril, da je država odgovorna, ker ne zaščiti pravic zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja s sprejemom minimalnih delovnopravnih standardov in pogojev v zakonu, saj je poklic varnostnika poseben, primerljiv policijskemu delu. Sektor zasebnega varovanja namreč sodi pod ministrstvo za notranje zadeve.
Pristojnega ministra Gregorja Viranta so že nekajkrat zaprosili za urgentni sestanek. Kot kaže, bo sredi aprila le našel čas za pogovor na to temo.
Jutri se bo sindikat zasebnega varovanja ponovno sestal tudi z glavno inšpektorico za delo Natašo Trček. Na tapeti bodo zlasti razmere v Sintalu.
PETRA VIDRIH