Ustavni sodniki so imeli veliko vprašanj glede nepremičninskega davka
LJUBLJANA > Pobudniki presoje so po razpravi ocenjevali, da je ta pokazala, da je zakon neustaven.
Ustavno sodišče, ki je do končne odločitve zadržalo izdajo davčnih odločb, bo končno odločitev sprejelo na nejavni seji predvidoma v marcu, je povedal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.
Ustavne sodnike je med drugim zanimal način vrednotenja in opredelitev standardov, na podlagi katerih je bilo vzpostavljeno množično vrednotenje. Spraševali so, kako je Geodetska uprava RS (Gurs) določala modele vrednotenja za posamezne vrste nepremičnin ter kako lahko prihaja do neenake obravnave istovrstnih nepremičnin - na primer garaže v enostanovanjski hiši (kot del stanovanjske hiše po 0,15-odstotni stopnji) in v večstanovanjski hiši (kot garaža po 0,50-odstotni stopnji).
Ravnihar: Več kot polovica pripomb se nanaša na davčno stopnjo in davčno osnovo
Predstavniki Gursa so povedali, da vrednotenje temelji na mednarodnih standardih, in pojasnjevali način razdelitve po modelih in vrednostnih conah. Direktor urada za nepremičnine pri Gursu Franc Ravnihar je na vprašanje glede pripomb dejal, da se jih več kot polovica nanaša na spreminjanje tistih podatkov, ki opredeljujejo davčno stopnjo (na primer rezidenčnost) in tudi davčno osnovo (na primer pri zemljiščih za gradnjo).
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Ivo Lavrač je na vprašanje o primerljivosti uporabe posplošene tržne vrednosti dejal, da takšen način uporabljajo skoraj vse države ter da alternative ni, saj bi bilo nemogoče tako veliko nepremičnin individualno vrednotiti. Ocenil je sicer, da je davek kljub težavam treba uvesti, ker bi prispeval k izboljšanju evidenc, kar bi med drugim koristilo gospodarstvu in pospešilo gospodarsko aktivnost, saj bi bila država iz tega vidika urejena in bolj zanimiva za vlagatelje.
Temeljetov Salaj: Ta davek bi pomenil dodatno obremenitev gospodarstva
Dekanja Evropske pravne fakultete Alenka Temeljetov Salaj se je strinjala, da bi bilo ob urejenih evidencah za tuje investitorje lažje, da pa bi po drugi strani ta davek pomenil dodatno obremenitev gospodarstva, zaradi katere se investitorji že tako izogibajo Slovenije. Ocenila je sicer, da davek ni jasno opredeljen in da bi bilo treba zakon popraviti.
Ustavni sodniki so spraševali tudi o tem, kakšne so možnosti pritožbe na davčno odločbo in v okviru tega na posplošeno vrednost, ki predstavlja davčno osnovo. Sprememba vrednosti ob pravilnih vhodnih podatkih predvidoma ne bo mogoča, razen v primerih posebnih okoliščin. Slednje bo sicer še morala opredeliti novela zakona o množičnem vrednotenju, ki je še v postopku v DZ.
Sodnike zanimala dvojna obdavčitev kmetijskih zemljič
Predstavnik skupine poslancev, ki je vložila eno od zahtev za ustavno presojo, Andrej Šircelj je med drugim dejal, da je zavezanec pri pravici, da se lahko pritoži na vse bistvene elemente davčne odločbe, med njimi na davčno osnovo, omejen.
Podobno je zastopnik državnega sveta Erik Kerševan poudarjal, da ni zagotovljen postopek pred organom, v katerem bi se lahko izpodbijala pravilnost uradnih evidenc.
Vlada po drugi strani meni, da je pravno varstvo lastnikov zagotovljeno glede vseh elementov, ki vplivajo na določitev davčnega bremena, in da je treba upoštevati celoto pravnih aktov, ki opredeljujejo to področje, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Ustavne sodnike je zanimala opredelitev zemljišč za gradnjo ter tudi morebitna dvojna obdavčitev kmetijskih zemljišč, za katere se na podlagi katastrskega dohodka davščina plačuje v okviru dohodnine. Vraničarjeva je menila, da ne gre za dvojno obdavčitev, ker gre pri katastrskem dohodku obdavčitev dohodka (in so zemljišča “uporabljena” le za oceno predvidenega dohodka), pri davku na nepremičnine pa na premoženje.
Petrič: V zakonu je veliko nejasnosti
Glede morebitnega kršenja avtonomije lokalne samouprave so predstavniki občin med drugim poudarjali, da so občine izgubile avtonomen finančni vir, saj bo šlo za odstopljeni vir, v prehodnem obdobju pa še za odstopljeni vir ne, ampak za določen znesek (kot je bilo odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2012). Hkrati bodo občine zavezanci za davek, kar bo vplivalo na njihove proračune. Vlada glede na zakon ocenjuje, da je občinam z možnostjo zvišanja ali znižanja svojega dela davka (od leta 2015 naprej) zagotovljen vpliv na višino prihodkov, v zraku pa je ostal odgovor na vprašanje o zagotavljanju avtonomnega finančnega vira za leto 2014.
Dvome je vzbudila tudi različna obdavčitev rezidenčnih in nerezidenččnih nepremičnin. Ustavni sodnik Ernest Petrič je ocenjeval, da je v zakonu, ki predpisuje premoženjski davek, veliko nejasnosti, med drugim zaradi vpliva osebnih lastnosti zavezanca na višino davka (na primer rezidenčnost), ter da te povzročajo arbitrarnost, diskriminacijo in s tem ustavno spornost.
Pobudniki ustavne presoje so po razpravi ocenjevali, da je ta pokazala, da so njihovi argumenti na mestu in da zakon ni v skladu z ustavo.
STA
