Zbirajo podpise “proti zapiranju arhivov Udbe”

LJUBLJANA > Poslanka SDS Eva Irgl je prepričana, da bodo zbrali 40.000 podpisov, cilj pa je “priti do zgodovinske resnice”.

Poslanka SDS Eva Irgl je v izjavi novinarjem pred ljubljansko upravno enoto državljane povabila k oddaji podpisov. Povabila je tudi vse mlade, saj verjame, da se zavedajo, “kako pomembno je, da vsak narod pozna svojo preteklost, da lahko s polnimi pljuči zadiha v prihodnost”.

Irglova zagotavlja, da je njihov edini in skupni cilj priti do zgodovinske resnice ter omogočiti zgodovinarjem, raziskovalcem in publicistom, da svoje delo opravljajo profesionalno in strokovno.

V nekaj dneh zbrali 10.000 podpisov

Spomnila je še, da so v nekaj dneh zbrali 10.000 podpisov za začetek postopkov za referendum, kar po njenem mnenju pokazatelj, da so na pravi poti.

Medtem poslanka ni konkretno pojasnila, zakaj na stojnicah ni opaziti poziva k oddaji podpisa za referendum o arhivski noveli. Dejala je le, da še ni pogledala natančno, kaj piše na stojnici. “Smo proti zapiranju arhivov Udbe, takšno je tudi geslo, ki je bilo posredovano na ministrstvo za notranje zadeve,” je povedala.

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi sicer določa, da volivec svojo podporo da z vpisom osebnih podatkov na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice. Na obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na katero se podpora nanaša.

Sporna anonimizacija

Ker so uradne navedbe zakonov, za katere se zbirajo podpore za razpis referendumov, zelo dolge, napačna navedba zakona pa bi lahko pomenila neupoštevanje izpolnjenega obrazca, torej volje volivca, velja, da pobudnik vedno sam predlaga kratko geslo, ki ga državljani vpisujejo namesto celotnega naziva zakona na obrazce podpore. Z omenjenim geslom pa ni povezano referendumsko vprašanje, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Irglova je na vprašanje, s čim natančno arhivska novela zapira arhive Udbe, odgovorila z mnenjem glede zakonskih določil o anonimizaciji. Strokovnjaki se po njenih besedah zavedajo, da bo v primeru anonimizacije nekaterih zadev pri raziskovanju obsežnih dokumentacij šlo za izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. To pa pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oz. zapiranje arhivov, je prepričana.

Dolga časovna distanca

Ob tem izpostavlja pomen samega procesa pri raziskovanju publicistov in zgodovinarjev. Tega jim, kot pravi, “nihče ne sme preprečiti s tako dolgo časovno distanco, ko čakajo na dokumente”.

Po mnenju publicista Romana Leljaka ni prav, da so zgodovinarji, raziskovalci in publicisti odvisni od vsakokratne arhivske komisije. “Odprimo že te arhive v popolnosti, razbremenimo se preteklosti in živimo naprej,” je pozval.

Pojasnil je, da je komisija njemu doslej zavrnila eno prošnjo za vpogled v enega od osebnih arhivov. Dnevno, kot pravi, sam pregleda okoli 500 do 800 listov gradiva. Na vprašanje, koliko časa to sedaj poteka in koliko bo po njegovem mnenju potekalo po novem zakonu, pa odgovarja, da ne ve, kako bi bilo to videti v praksi.

Strinja se, da mu je tudi sedaj morala vpogled odobriti arhivska komisija, ob čemer pa izpostavlja izvajanje zakonov. “Bojim se, da se bo novela zakona v praksi izvajala popolnoma drugače, kot je napisano,” je pojasnil Leljak.

Posvaril je še, da z novelo zakona pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačujejo žrtve in zločince. To mora biti po njegovem mnenju eden prvih razlogov za podpis za referendum.

To izpostavlja tudi zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar. Anonimizirano gradivo je po njenih besedah za raziskovalce absolutno neuporabno, zlasti pa je anonimizacija zelo težavna v mikrofilmih.

Izpostavila je še, da v vseh postkomunističnih državah v EU razlikujejo med storilci in žrtvami. Tisti, ki so sodelovali s prejšnjo oblastjo, namreč po njenem mnenju ne morejo biti v enaki meri zaščiteni kot žrtve. “Gre za to, da se končno razčisti zgodovino in žrtvam vrne dobro ime,” je dodala.

STA