164 stanovanj v središču Kopra dokončanih, a blokiranih

KOPER, NOVA GORICA > Osnovna dejavnost podjetja ES Gorica in še dveh povezanih družb so bile strojne instalacije na področju energetike. V obdobju gospodarske rasti so uspešno zgradili in prodali manjši stanovanjski objekt v Kopru ter se z izkupičkom in krediti na sosednjem zemljišču lotili večjega: šest nadstropij, štiri etaže garaž, 164 stanovanj in dobrih 2000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.

Stečaji na gradbišču

Z gradnjo so zamujali. “Samo na našem gradbišču so šli v stečaj trije izvajalci, da o številnih podizvajalcih niti ne govorimo,” pojasnjuje Žigon. Naložbo so dokončali leta 2013 ter decembra dobili gradbeno dovoljenje. Vse je bilo pripravljeno na začetek prodaje, a so doživeli šok. “Dobili smo obvestilo, da je naš kredit na Novi ljubljanski banki, ki je bil še aktiven, prenesen na Družbo za upravljanje terjatev. Vse je obstalo. Nekaj mesecev nismo vedeli niti, s kom se lahko pogovarjamo,” je pojasnil Keber.

Boris Žigon: “Okrožno sodišče je uvedlo stečaj, čeprav je bil naš dolg 7000 evrov, premoženje podjetja pa je znašalo 40 milijonov evrov.”

Denarni tok v podjetju, ki je imelo, kot trdita lastnika, še pred uradnim začetkom prodaje na mizi 250 povpraševanj za nakup stanovanj, se je ustavil. “Bili smo tik pred ciljem,” poudarja Keber. Podizvajalce so uspeli poplačati, a nakopičil se je dolg do Davčne uprave, blokirali so jim račune in ena od zaposlenih, ki so ji dolgovali prispevke za socialno varnost, je predlagala začetek stečaja.

Okrožno sodišče je stečaj uvedlo. “In to kljub temu, da je bilo premoženje podjetja 40 milijonov evrov, naš dolg prispevkov pa 7000 evrov ter da smo vsem zaposlenim izplačali vse osebne dohodke,” pojasnjuje Žigon.

Pomagala ni niti okoliščina, da so medtem našli kupca za celotno stavbo, ki bi bil pripravljen odkupiti terjatve DUTB.

Stavba sameva

Zoper odločitev sta se pritožila, višje sodišče pa je njuno pritožbo zavrnilo kot prepozno. Ker menita, da je prišlo do procesne napake ter da so bile njune pravice kršene, sta vložila ustavno pritožbo. Ustavni sodniki so začasno zadržali izvajanje stečajnega postopka, pred dnevi pa so odločili, da bodo na podlagi pritožbe izvedli presojo ustavnosti zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, tako imenovanega stečajnega zakona. “Zdaj čakamo. In upamo, da odločitev pride čim prej,” pravi Keber.

Že pol leta čaka tudi stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik. “Kontrolor objekta na Ferrarski ulici 16 v Kopru je ob rednem pregledu opazil, da so poškodovana vrata in ključavnica pri enem izmed vhodov v poslovne prostore. Šlo naj bi za poskus vloma. Poleg tega je ob rednem pregledu stavbe opazil, da je v petem in šestem nadstropju tla napadel lesni črv,” je med drugim zapisala v enem od svojih izrednih poročil.

Hočejo pravico

Da je zatišje slabo, se strinjata tudi Žigon in Keber: “A do pravične rešitve preprosto ni bilo druge poti.” Prepričana sta, da sta bila tako prenos kredita na slabo banko kot uvedba stečaja nepotrebna. “Projekt smo uspeli dokončati. Če bi nam omogočili, da bi prodali stanovanja, bi še naprej poslovali in 35 ljudi bi imelo službo,” menita in še vedno upata, da bo presoja ustavnosti razveljavila odločitev o stečaju ter da bo sodišče prisiljeno presojati znova.

Neporavnane obveznosti do DUTB po osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znašajo dobrih 40 milijonov. Vsi dolgovi novogoriškega gradbenika pa skoraj 45 milijonov evrov. Vprašanje, ali bi jih Žigonu in Kebru, če se stečaj ne bi zgodil, uspelo poravnati, je za zdaj zgolj hipotetično. Ali vrednost premoženja zadostuje za poravnavo terjatev, pa se bo, tako ali drugače, pokazalo v naslednjih mesecih.

VESNA HUMAR