2,2 milijona evrov za nekdanje delavce Mure
Evropska komisija je danes odobrila vlogo Slovenije za pridobitev evropskih sredstev iz globalizacijskega sklada v pomoč presežnim delavcem Mure. Slovenija naj bi za pomoč delavcem nekdanjega tekstilnega velikana iz omenjenega sklada prejela nekaj več kot 2,2 milijona evrov, so sporočili v Bruslju.
BRUSELJ> Skupna ocena vrednosti vloge, ki jo je ministrstvo za delo Evropski komisiji posredovalo 28. aprila, je malo čez 3,4 milijona evrov. EU sofinancira 65 odstotkov, torej nekaj nad 2,2 milijona evrov.
Za pomoč presežnim delavcem
Evropska pomoč bo namenjena za financiranje različnih oblik pomoči za presežne delavce nekdanjega pomurskega tekstilnega giganta, ki jih v okviru aktivne politike zaposlovanja že izvajajo Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje ter zavod za zaposlovanje.
Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, programe izobraževanja in prekvalifikacije, poklicno usmerjanje, usposabljanje na delovnem mestu, spodbujanje samozaposlitve ter podjetniške pobude in motivacijske ter informacijske delavnice.
Tisoč bivših Murinih delavcev že našlo zaposlitev
Če je slovenska vloga govorila še o 2554 presežnih delavcih, je direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Damjana Košir za STA ocenila, da bo v ukrepe vključenih okoli 1500 oseb, saj je precej Murinih delavcev že našlo novo zaposlitev. V družbi Mura in partnerji, ki je kot zdravo jedro obstala na pogorišču nekdanjega velikana, je trenutno zaposlenih okoli 1300 delavcev.
“Muro pokosila gospodarska kriza”
Kot poudarjajo v Bruslju, Prekmurje že tako zaostaja za povprečno gospodarsko razvitostjo Slovenije, zato ima izguba tolikšnega števila delovnih mest velik regionalni in lokalni učinek.
V Bruslju sicer odpuščanje delavcev pripisujejo predvsem posledicam gospodarske krize, ki je močno udarila tudi po tekstilnem sektorju. Pri tem navajajo odpovedi naročil velikih Murinih partnerjev - nemških oblačilnih družb Hugo Boss, Escada in Rene Lezard - ter splošni upad naročil v sektorju zaradi krize.
Tudi denar iz Evropskega socialnega sklada
Koširjeva pričakuje, da bo Slovenija ta denar dobila do konca leta. Obenem je zatrdila, da na ministrstvu spremljajo razmere o presežnih delavcih po drugih podjetjih, ki jih je kriza močno prizadela. Med drugim proučujejo primer Preventa, vendar pa je tam že precej delavcev znova našlo zaposlitev.
Opozorila pa je tudi na dejstvo, da lahko Slovenija podobne ukrepe sofinancira tudi iz Evropskega socialnega sklada, kjer pa je stopnja sofinanciranja iz blagajne kar EU 85-odstotna.
STA
