31. januar - dan brez cigarete

SLOVENIJA> V inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), ki pripravlja akcije ozaveščanja o škodljivosti kajenja, opozarjajo, da odvisnost od cigarete lahko skrajša življenje celo za 16 let.

Kajenje in bolezni

Zdravniki omenjajo, da škoduje kajenje celotnemu organizmu in je na prvem mestu med najpogostejšimi vzroki za smrt. Povezano je z rakavimi obolenji, boleznimi srca, ožilja in dihal, slabša se kakovost življenja. Drago pa je tudi zdravljenje.

Po statističnih podatkih pri nas za posledicami kajenja vsako leto umre okrog tri tisoč rednih kadilcev. Helena Koprivnikar iz IVZ ugotavlja: “Kadilci umirajo v povprečju šestnajst let prej kot njihovi vrstniki, ki ne kadijo.”

V osemdesetih letih minulega stoletja je v Sloveniji kadilo od 30 do 35 odstotkov prebivalstva. Upad je bilo zaznati deset let kasneje, odtlej v povprečju kadi četrtina prebivalstva, nekoliko več moških kot žensk. Tri četrtine kadilcev pokadi vsak dan povprečno 16 cigaret.

Kadijo tudi otroci

Raziskava IVZ pred dvema letoma razkriva, da je dobra polovica 15-letnikov, ne glede na spol, že vsaj enkrat poskusila kaditi, petina pa jih kadi vsaj enkrat na teden ali pogosteje. Meja okušanja prve cigarete sega v enajsto leto starosti. Rezultati raziskave o kajenju najstnikov so v primerjavi z desetletjem poprej nekoliko ugodnejši, kar je posledica načrtnega ozaveščanja in akcij po šolah.

Akcije pa se nenehno soočajo tudi z interesi in odpori tobačnega lobija, ki si prizadeva za zaslužek, za nove nove kupce, zlasti mladostnike. Zato ubirajo vedno nove poti za reklamiranje in ponujajo nove izdelke.

Prepoved kajenja v javnih prostorih in delovnih okoljih, ki jo je naša država uvedla pred petimi leti, poraja ugodne rezultate.

Koprivnikarjeva pa ocenjuje, da bi ji morali slediti še popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, višje cene tobačnih izdelkov, učinkovitejša opozorila na izdelkih in okrepitev zdravstvene vzgoje v učnih načrtih šol. JA