35 stopinj - za gradbeniško pogodbo je to še hladno!
Temperatura v delovnih prostorih ne sme presegati +28 stopinj Celzija, pravi pravilnik. A gradbeni delavci si s tem ne morejo prav veliko pomagati. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti namreč določa, da se pri višjih temperaturah normalno dela do kar +45 stopinj Celzija.
KOPER> Pravila, ki določajo toplotno udobje na delovnih mestih, so bolj ali manj mrtva črka na papirju. “Dovoljene temperature so opredeljene v pravilniku, ker pa pravilniki nimajo kazenskih določb, delovni inšpektorji v primeru prekoračenih dovoljenih temperatur pač ne uvajajo prekrškovnih postopkov in ne izrekajo kazni,” pojasnjuje mag. Boris Ružič, v. d. glavnega inšpektorja za delo. Lahko pa napišejo ureditveno odločbo in zahtevajo spoštovanje predpisov.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Na inšpektoratu za delo pa pojasnjujejo, da “občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek +28 stopinj Celzija praviloma v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca”.
Ti določajo, da temperatura v delovnih prostorih (to velja tako za dejansko zaprte prostore kot tudi za delo na prostem) ne sme presegati +28 stopinj Celzija. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori z višjimi sevalnimi temperaturami. A v teh primerih mora delodajalec poskrbeti, da so pomožni prostori, hodniki ali stopnišča, ki so dostopni zaposlenim, ohlajeni na 20 stopinj Celzija. Izjeme so tudi hladilnice.
Sami kupujejo vodo
“Kako se počutimo? Tako, tako ...” odvrne delavec Gradbeništva Žilić na gradbišču cestnega priključka na Moletu, razgrne oranžen brezrokavnik in pod njim pokaže premočeno majico. So šele sredi delovnika, ki se je začel ob sedmih zjutraj in traja do treh popoldne. To, da bi dobili kak dodatek na delo v težkih razmerah, si lahko le želijo. Nasmehnejo se, ko rečejo, da še tistega, kar zaslužijo z delom, ne dobijo ali zamuja. “Še vodo si moramo sami kupiti ali natočiti,” povejo ob na pol praznih plastenkah, ki ležijo na robu pločnika proti morju. V njem se osvežijo šele po koncu delovnika.
A delodajalec bi moral v primerih, ko temperatura preseže 28 stopinj Celzija, delavcem zagotoviti osvežilne napitke, daljše odmore, prerazporediti njihov delovni čas, zmanjšati intenzivnost dela in podobno. Če delodajalci to upoštevajo, pa je druga stvar. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti namreč - ne glede na določila pravilnika in tam omenjenih 28 stopinj Celzija - določa “pri višjih temperaturah se normalno dela do +45 stopinj Celzija”.
Na inšpektoratu za delo ne dobijo veliko prijav, ki se nanašajo na prekoračitev dovoljenih temperatur v delovnih prostorih v vročih poletnih dneh. Več pa delavci zastavljajo vprašanja o dovoljenih temperaturah in možnih postopkih ukrepanja, je sporočil v. d. glavnega inšpektorja RS za delo Boris Ružič.
Beton se prehitro suši in poka
Ne glede na vse, pa vročina zadnjih dni ne koristi gradbenim delom. Radoš Lipanje, direktor Kraškega zidarja, ki gradi semedelski most, je povedal, da so spremenili zaporedje dela. Vsega, kar je povezano z betoniranjem, se lotevajo v zgodnjih jutranjih urah. Zato Lipanje ne pričakuje zamikov pri gradnji in potrjuje, da bo most dokončan sredi septembra.
Podobno ravna tudi Zlatko Kalšnik iz Kopra v svojem podjetju. Kot predsednik sekcije gradbincev pri koprski obrtno-podjetniški zbornici pa je pojasnil prakso v teh dneh:
“Kombiniramo delo, tako da smo do poldneva zunaj, kasneje pa v prostorih ali vsaj v senci.”
Vročina pa ne koristi niti betonu in malti. Dodajati jima morajo sredstva proti prehitremu strjevanju, s čimer preprečijo pokanje, in večkrat močiti na novo betonirane in ometane površine.
Povsem neprimerne pa so visoke temperature za izdelovanje fasad, saj “zgorijo”, pojasnjuje Kalšnik.
Pri asfaltu pa ni takih težav, pravijo na CPK, kjer svojim delavcem med junijem in septembrom zagotovijo ustekleničeno vodo, večkrat na dan jim omogočijo počitek v senci, dobijo pa tudi pokrivala, so našteli v podjetju. HR