Bolezen modrikastega jezika: rejci so obupani
“Žalostno, vse skupaj je že na meji obupa,” nam je včeraj povedal zaskrbljeni Urban Škander z Ekološke kmetije Škander na Bovškem. Zaradi bolezni modrikastega jezika jim je poginilo pet ovac, v hlevu je trenutno 52 okuženih, vsak dan dodajo še kakšno. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo so doslej zaradi bolezni modrikastega jezika potrdili 2400 poginov na 73 kmetijah, med njimi je tudi veliko primorskih.
PRIMORSKA, LJUBLJANA > Urban Škander je, podobno kot številni rejci drobnice, zelo zaskrbljen. Doslej je na njihovi ekološki kmetiji v Čezsoči poginilo pet ovac, okuženih jih je še 52. “Čakamo, da se pozdravijo,” je povedal. Vsak dan dajo v hlev k okuženim še kakšno, zdrave so medtem na paši v okolici vasi. Imajo 180 mlečnih ovac avtohtone bovške pasme in 40 enoletnih mladic, v zadnjih dveh dneh so v hlev dali še 15 mladic. Bolezen modrikastega jezika so potrdili pri večini rejcev v teh krajih, le pri bolj odročnih kmetijah, denimo v Kalu nad Sočo, je še niso potrdili. Škanderja kot ostale rejce skrbi, kako bo bolezen vplivala na prihodnjo rejo in posledično na izpad dohodka.
Nekateri rejci so ostali brez petine črede. Med prvimi na Primorskem so o bolezni modrikastega jezika poročali z Bistriškega, bolezen pa se je razširila tudi v Posočju, na Cerkljanskem, na Krasu ... Bolezen se v zadnjih tednih hitro širi predvsem med drobnico, pri govedu je potek bolezni manj hud. Za zdaj ni bila uradno potrjena le na območju severovzhoda države.
Bolezen se ne prenaša na ljudi
Bolezen modrikastega jezika je virusna bolezen, ki prizadene drobnico in govedo. Bolezen prenašajo mušice in komarji, ki s krvjo prenašajo virus z okužene živali na zdravo. Ne prenaša se neposredno med živalmi. Bolezen ne vpliva na ljudi ali varnost hrane. Meso in mleko živali sta varna za uživanje.
Pristojni so včeraj na novinarski konferenci napovedali predvsem ukrepe za boljšo informiranost rejcev in za hitrejši odvoz poginulih živali. Država razmišlja tudi o sofinanciranju stroškov zdravljenja in o nadomestilu škode rejcem.
Rejci: število poginov je precej večje
Iz vrst rejcev so te dni prihajale informacije, da je v zadnjih tednih umrlo od 20.000 do 30.000 ovac in da je na nekaterih kmetijah smrtnost celo do 50-odstotna. Generalna direktorica Upraveza varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj je včeraj povedala, da je bila bolezen do zdaj laboratorijsko potrjena na 73 kmetijskih obratih, a da je prisotna na več kmetijah, saj testiranja ne potekajo povsod, ker prisotnost bolezni ugotovijo že na podlagi veterinarskega poročila o kliničnih znakih.
Najbolj prisotna seva 4 in 8
Program obveznega cepljenja bo veljal za seve 3, 4 in 8. Bolezen, za katero zaradi virusnega značaja ni zdravila, ima sicer 24 različnih sevov, za vsa niti ne obstajajo cepivo. Program so pripravili za tiste, ki so v Evropi najbolj prisotni. V Sloveniji sta to letos seva 4 in 8, sev 3 pa je v bližini.
Od sredine julija do danes je smrtnost drobnice v prizadetih rejah po njenih besedah različna, ponekod do 30-odstotna, ponekod nižja. Pristojni nimajo podatka o številu poginulih živali, uradni podatki o številu odvozov kadavrov pa po besedah Vide Znoj ne kažejo na to, da bi poginilo od 20.000 do 30.000 živali.
Kje je šibka točka v sistemu?
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je povedala, da so od avgusta do septembra našteli za 2500 več odvozov kadavrov kot lani v tem času. Poudarja, da pristojni v zadnjih dneh vlagajo veliko napora v to, da bi prepoznali šibke točke v sistemu spopada z boleznijo.
Pogrešajo nacionalni načrt za obvladovanje bolezni
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pogreša nacionalni načrt za obvladovanje bolezni modrikastega jezika z ustreznimi ukrepi in enotno komunikacijo. Opozarja, da ima vedno več kmetij težave zaradi pogina živali in upada prireje, v ovčjereji s slovenskimi avtohtonimi pasmami je pri nekaterih rejcih ogrožen genetski potencial. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je včeraj poudaril, da se stanje na terenu zaradi bolezni slabša; vedno več je obolelih in poginulih živali, vedno več je kmetij, ki nimajo težav samo zaradi pogina, ampak tudi zaradi velikega upada prireje. Nekatere kmetije so že velikih ekonomskih težavah. V ovčjerejah, ki redijo slovenske avtohtone pasme, je upad števila živali tolikšen, da postaja resno ogrožen tudi genetski potencial, je opozoril. Glede navedb ministrstva, da zbornica rejcev ni obveščala, pa je dejal: “Kmetijsko gozdarska zbornica je tudi prek svojih javnih služb redno obveščala svoje rejce o tistih ukrepih, za katere smo ocenili, da so najboljši.” je dejal Podgoršek. Niso pa imeli nobenih navodil ministrstva o tem, katere ukrepe naj rejci izvajajo.
Eno so prepoznali v sistemu informiranja rejcev. Ugotavljajo namreč, da rejci nimajo zadostnih informacij o bolezni. Nekoliko je bila kritična do Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in do javno financirane kmetijsko svetovalne službe, ki deluje pri KGZS. Pričakovala bi namreč boljšo informiranost rejcev, pa tudi boljši pretok informacij od rejcev do pristojnih.
Rejcem je zdaj na voljo klicna številka 114 z usposobljenimi svetovalci.
Drugo področje, kjer nastajajo težave, je odvoz kadavrov. Predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta Matjaž Ocepek se je število odvozov močno povečalo. V zadnjem času imajo skoraj 500 odvozov dnevno, običajno jih je okoli 300.
Zastoj pri odvozu kadavrov nekoliko zmanjšali
Zaostanke so uspeli nekoliko zmanjšati, zdaj pa so na prizadeta območja postavili dodatna zbirna mesta za kadavre. Pri razkuževanju in odvozu sodelujejo tudi z vojsko, gasilci in civilno zaščito. Včeraj naj bi počistili kadavre na območju Kozjanskega, Obsotelja in spodnjega Posavja, v soboto bodo imeli veliko akcijo na Cerkljanskem in Kobariškem, prihodnji teden pa na Savinjskem.
Če jim na ta način ne bo uspelo odpeljati trupel, bodo morali morda sprejeti tudi izredne ukrepe, poudarja Ocepek. A za zdaj velja pravilo, da naj kmetje trupel sami ne odvažajo in zakopavajo.
Vsa trupla gredo na sežig v družbo Koto in po zagotovilih Vide Znoj niso namenjena za uporabo v prehranski verigi. Velja pa, da je meso in mleko živali, ki bolezen prebolijo, varno za prehrano.
Šestan je prepričan, da ni razloga za paniko
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan ne dvomi, da bodo razmere obvladali. Prepričan je, da ni potrebe po paniki, verjame pa, da bo država rejcem lahko pomagala. Glede tega je že bil v stiku s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Matejo Čalušić.
Država se zaveda, da ima bolezen posledice za dohodkovni položaj rejcev, še posebej poklicnih rejcev drobnice, je povedala Maša Žagar. Zato proučujejo, kako bi jim lahko kompenzirali izpad prihodka. Trenutno še ne morejo reči, kakšna bodo nadomestila, ker je treba najprej priti do konca izbruha in potem ocene škode.
Država je že sprejela nekatere spremembe pri uveljavljanju načela višje sile za rejce, ki izvajajo ukrepe za dobrobit živali znotraj ukrepov skupne kmetijske politike in bi morali imeti živali na prosti reji. Če so morali živali zaradi bolezni zapreti v hleve, lahko sporočijo višjo silo v 15 dneh od nastanka teh razmer. Če je rejec na območju, kjer je bolezen potrjena, mu veterinarskega potrdila o obstoju višje sile ob prijavi ne bo treba prilagati.
Pristojni so že sprejeli odločitev o obveznem cepljenju drobnice v zimskem času. Država bo financirala nakup cepiva za seve 3, 4 in 8, ki so v Evropi najbolj razširjeni. Za zdaj velja, da bodo stroške cepljenja morali kriti rejci sami, a spričo kritik in pozivov iz kmetijskih vrst država zdaj razmišlja tudi o tem, da bi v določenem deležu sofinancirali tudi strošek zdravljenja živali oziroma tudi cepljenja. Računa pa, da veterinarji ne bodo izkoriščali razmer in dvigovali cen.
