Janša je šolsko reformo utemeljeval s slabšimi rezultati učencev

Premier Janez Janša je danes v državnem zboru zagovarjal napovedano reformo šolstva, saj naj bi mednarodne primerjave pokazale, da znanje slovenskih učencev zaostaja za dosežki v primerljivih državah. Pri šolski reformi je vztrajal, da slabših rezultatov ni mogoče pripisati pomanjkanju učiteljev, temveč predpisom in normativom, ki so se po njegovih besedah naložili šolskemu sistemu.

Na vprašanje poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima je Janša dejal, da je sprememba potrebna, ker znanje, ki ga mladi dobivajo v slovenskem šolskem sistemu, ni več na ravni znanja v primerljivih državah in širšem svetu. "Tiščati glavo v pesek in se delati, da gremo v pravo smer, bi bila velika zabloda," je poudaril.

Premier je zavrnil oceno, da so slabši dosežki posledica pomanjkanja kadra. Po njegovih podatkih je bilo v šolskem letu 1991/92 v osnovnih šolah 225.000 učencev in 16.000 učiteljev, torej 14 učencev na učitelja.

Letos je bilo v osnovnih šolah 192.000 učencev in 18.754 učiteljev, kar pomeni deset učencev na učitelja. Razlog je po njegovem v predpisih in normativih, ki so se "obesili na šolski sistem in na učitelje".

Tudi o ideološki nevtralnosti je bilo govora

Bezjak Zrim je podvomil tudi o ideološki nevtralnosti šole, saj naj bi bili v strokovnem svetu za reformo večinoma predstavniki določenih ideologij, po njegovem predvsem blizu konservativni oblasti. Janša je odgovor razumel kot obrambo obstoječega stanja, ki pa po njegovih besedah ne daje rezultatov, kakršne mladi potrebujejo in si jih zaslužijo. Skliceval se je na 41. člen ustave, po katerem je moralna vzgoja otrok pravica in dolžnost staršev, ne šole.

Med cilji reforme je naštel umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica, spoštovanje učiteljske avtonomije in vrnitev učiteljske avtoritete.

Poudaril je, da reforme ni mogoče izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov in stroke, strokovni svet pa naj bi bil sestavljen v tej smeri. Kritike po njegovem prihajajo od tistih, ki niso vključeni, so pa gradili sistem, ki daje slabe rezultate.

Janša: RTV je nezakonito sodelovala v kampanji

O referendumih je Janša dejal, da je treba razlikovati med zakonodajnimi in posvetovalnimi. Pri prvih mora zakonodajalec spoštovati voljo volivcev, pri drugih pa gre za posvetovanje o smeri odločitve. Rezultat posvetovalnega referenduma o RTV-prispevku 11. oktobra je po njegovi oceni pokazal razdeljeno mnenje, saj je približno polovica volivcev podprla eno, polovica pa drugo rešitev. Po njegovem je bil izid poraz RTVS, ki naj bi nezakonito sodelovala v kampanji.

Ob očitkih poslanke Levice Aste Vrečko, da vlada pripravlja zakon, ki bi omogočil neposredno nastavljanje vodstva RTVS, je Janša težave zavoda povezal s spremembo upravljanja po noveli iz leta 2022.

Vrečko je opozorila, da RTVS vzdržuje tudi arhiv, glasbeno produkcijo in oddajnike ter je del varnostne infrastrukture, zato se ne more financirati s prostovoljnimi prispevki.

Za uveljavitev davčne razbremenitve dela

Pri davčni politiki je Janša podprl razbremenitev dela, ki je vključena v razvojni zakon, o katerem bodo volivci odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu 6. decembra. Dejal je, da je bila prejšnja davčna reforma ustavljena na polovici, zaradi česar naj bi človek s povprečno plačo izgubil 2500 evrov. Opozicijski predlog, ki gre po njegovi oceni v podobno smer, bi bilo mogoče popraviti, konkretnih številk pa ni želel razkriti, ker strateški svet za gospodarstvo še pripravlja predloge za davčno reformo.

Razvojna kapica in višja splošna dohodninska olajšava naj bi po njegovih besedah razbremenili delo, katerega prevelika obremenitev ovira konkurenčnost Slovenije. Po njegovem so nizke plače konkurenčne, srednje in višje pa preveč obremenjene, zato Slovenijo dohiteva Hrvaška. Če bi razvojni zakon že veljal, bi omogočil tudi devetmesečno znižanje davka na del energentov, kar bi po Janševih besedah vplivalo na cene za deset odstotkov. • sta, an