Agrokor bi za kršitev zavez plačal le 20 milijonov evrov
Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem uspelo izpogajati precej Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar je pogodbena kazen za kršitve teh, na primer odpuščanja delavcev, zamenjave dobaviteljev, selitev sedeža družbe, največ 20 milijonov evrov. Poznavalci pravijo, da bi ta moral znašati vsaj 150 milijonov evrov.
LJUBLJANA> Iz delovne verzije je razvidno, da je prodajalcem v pogajanjih uspelo izpogajati številne Mercatorjeve predloge za zaščito interesov družbe. Vendar je v pogodbi posebej poudarjeno, da kazni oziroma skupni penali za kršitve vseh zavez kupca in poplačilo od tega nastale škode “v nobenem primeru ne morejo preseči 20 milijonov evrov”.
Če bi Agrokorju uspel prevzem Mercatorja, bi morali vsi njegovi dobavitelji zaradi daljših plačilnih rokov hrvaškega podjetja nujno zbrati približno 450 milijonov evrov dodatnih likvidnostnih sredstev, kažejo izračuni Dnevnika. Večina tega zneska odpade na slovenske dobavitelje, ki imajo na Mercatorjevih policah prevladujoč položaj. Sodeč po podatkih iz Agrokorjevih bilanc hrvaška skupina svojim poslovnim partnerjem račune v povprečju poravnava šele na 150. dan, medtem ko Mercatorjevi dobavitelji na plačilo v povprečju čakajo okoli 70 dni, piše današnji Dnevnik. Ker so plačilni roki pri kmetijskih izdelkih in svežih izdelkih v trgovski branži običajno bistveno krajši kot pri tehničnih izdelkih in izdelkih z daljšim rokom trajanja, bi prenos tovrstne Agrokorjeve poslovne politike v Mercator prizadelo zlasti prehrambena podjetja. Marsikatero slovensko prehrambeno podjetje bi po vsej verjetnosti moralo zapreti vrata.
To je smešna kazen
Ta kazen je smešna, saj nikakor ne “spodbuja” kupca, da spoštuje določila pogodbe, je povedal finančni strokovnjak in analitik kapitalskega trga, ki pa je želel ostati neimenovan. Gre za dva odstotka vrednosti transakcije. V tujini so te kazni mnogo višje, tudi do vrednosti polovice transakcije, saj s tem pogodbene strani želijo zagotoviti izpolnjevanje obveznosti. Samo sinergij za prvo leto prevzema na račun nabave in zaposlenih je po izračunih samega Agrokorja za 170 milijonov evrov.
Novi lastnik bi lahko odpustil zaposlene, zamenjal dobavitelje
V primeru Mercatorja pa bi se lahko zgodilo, da bi na primer novi lastnik odpustil več tisoč zaposlenih, zamenjal slovenske dobavitelje s hrvaškimi, kar bi se po vstopu Hrvaške v EU in glede na to, da ima Agrokor v lasti številne prehrambene proizvajalce in proizvajalce pijač (npr. Zvijezda, Belje, Jana, Ledo...) prav lahko zgodilo. Poleg tega bi lahko odprodal del Mercatorjevega premoženja, trgovine, poslovne prostore, premičnine... in povezane družbe, da bi pridobil nazaj del kupnine. Za vse to pa bi moral plačati kazen v višini 20 milijonov evrov.
To je tako, kot če bi v Ljubljani kupili hišo za 85.000 evrov, vendar pod pogojem, da tri leta ne smeš izseliti stanovalcev (najemnikov) in ki ga ne bi smeli tri leta preurejati. Če bi to kršili, pa bi bila kazen 2000 evrov. Vsakomur je jasno, da teh 2000 evrov, približno takšno je razmerje med Agrokorjevo pogodbo in omenjenim primerom, ne igra velikega pomena na našo odločitev, če bi lahko zaslužili nekaj deset tisoč evrov več, ocenjuje analitik.
Nekateri dobavitelji bodo danes pred stavbo uprave NLB z mirnim shodom “izrazili nasprotovanje nepremišljeni in nesprejemljivi prodaji Mercatorja”. Dobavitelji opozarjajo, da je Mercator edini trgovec v državi, ki ima politiko podpore domačemu blagu in s tem zagotavlja največjo možno oskrbo z domačimi pridelki. Od banke bodo zahtevali, da Mercatorja ne proda, od politike pa, da poskrbi, da ostane v domačih rokah. Dobavitelji izpostavljajo, da je Mercator podjetje z najkrajšimi plačilnimi roki v Evropi in da so od njegove usode odvisna številna kmetijska gospodarstva in podjetja.
Agrokor je že precej zadolžen
Ob tem poudarja, da gre za res nizko kazen, še posebej, če bi se kupec odločil kršiti zaveze oziroma bi bil zaradi na primer finančnih težav prisiljen kršiti te zaveze. Predstavljajte si, da bi moral zaradi finančnih težav Agrokor, ki je sicer zaradi svojih projektov v regiji tako ali tako precej zadolžen, zato mu ta posel pomaga pri njegovih odnosih z upniki, odpuščati delavce in menjati slovenske dobavitelje. Kdo bi moral plačevati nadomestila za brezposelnost? Slovenski davkoplačevalci, poudarja analitik. Pri tako velikih poslih za malo Slovenijo je treba biti previden.
Mercatorjeva prodaja predstavlja šest odstotkov slovenskega BDP
Mercatorjeva prodaja predstavlja približno šest odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v primerjavi z drugimi trgovskimi verigami v razvitem svetu zelo veliko. Na primer največji svetovni trgovec, ameriški Wal Mart, z več kot 2,1 milijona zaposlenih, letno ustvari za približno 421 milijard dolarjev prihodkov, kar pa je le tri odstotke ameriškega BDP, pol manj kot na primer Mercatorjeva prodaja pomeni za slovenski BDP. Pa tu gre za globalnega velikana, ki zaposluje toliko delavcev, kot je vseh Slovencev, meni analitik.
Agrokor naj tri leta ne bi odpuščal, napoveduje pa tudi dvig plač
V pogodbi, ki smo jo pridobili, se Agrokor na primer zavezuje, da v Sloveniji, ne pa tudi drugje v regiji, kjer Mercator deluje, tri leta ne bo odpuščal. Hrvaški koncern se tudi zavezuje, da bo v Sloveniji zvišal plače, vendar za koliko ni navedeno, da bo spoštoval in okrepil sodelovanje s slovenskimi dobavitelji, da bo sedež družbe vsaj pet let ostal v Sloveniji.
Ali bo Konzum “pohrustal” Mercator?
Je pa zanimiv člen, da naj bi v prihodnjih petih letih Mercator zagotovo ohranil svoje ime v Sloveniji, BiH in v Srbiji, medtem ko Hrvaška ni navedena. To pomeni, da Agrokor že v bližnjih prihodnosti predvideva združevanje s Konzumom oziroma ukinjanje trgovin Mercatorja na Hrvaškem, kjer je “najboljši sosed” drugi največji trgovec. Po največ petih letih pa bi lahko blagovna znamka Mercatorja lahko ugasnila tudi v Sloveniji.
To so zaveze Agrokorja, ki so že dogovorjene, vendar bi jih lahko hrvaška družba kršila, eno ali vse, za to pa bi morala odšteti le 20 milijonov evrov.
Sporazum o prodaji Mercatorja bi moral biti dokončno usklajen do danes oziroma v torek dopoldne, saj bodo v torek o njem odločali na nadzornem svetu Pivovarne Laško, z njim pa naj bi se predvidoma v sredo seznanil tudi nadzorni svet Nove Ljubljanske banke. Sporazum bodo morali potrditi tudi pristojni organi vseh ostalih prodajalcev - NKBM, Abanke, NFD Holdinga, Gorenjske banke, Banke Koper, Hypo banke in Banke Celje.
Agrokor ne želi še komentirati
Za komentar pogodbe oziroma nekaterih členov smo zaprosili nekatere prodajalce, pa tudi Agrokor, vendar so prvi sporočili, da zaenkrat ne bodo komentirali pogodbe, saj jo še usklajujejo. V Agrokorju pa na vprašanja o finančni konstrukciji družbe za prihodnje leto, zakaj se zdaj potegujejo za Mercator, prej pa se niso za srbsko Delto M, s katero so imeli že sklenjen dogovor o povezovanju, ne odgovarjajo.
Srbsko Delto M, ki naj bi letos ustvarila “le” za 1,4 milijarde evrov prihodkov, je letos za 930 milijonov evrov kupil belgijski Delhaize. Kupnina za Delto M, ki je po prihodkih in zaposlenih ter številu prodajaln, skoraj pol manjša od Mercatorja, je bila za skoraj 100 milijonov evrov višja kot zdaj za Mercator ponuja Agrokor.
Prav zato številni poznavalci in tuji trgovski blogi ocenjujejo, da je kupnina za Mercator prenizka in da bi bilo bolje, če bi prodajalci počakali na boljše razmere na trgu, saj bi lahko za največjega trgovca v regiji iztržili precej več.
STA