Ali še lahko govorimo o Sloveniji kot socialni državi?

Slovenija
, posodobljeno:

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer v poročilu za lansko leto, ki ga je danes predala predsedniku DZ Milanu Brglezu, ugotavlja, da je država s svojimi institucijami pogosto počasna, nekaterih ljudi, ki potrebujejo pomoč, pa ne vidi. Sprašuje, ali še lahko govorimo o Sloveniji kot socialni državi. Poročilo prinaša 114 priporočil.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer
Varuhinja človekovih pravic Vlasta NussdorferSTA

LJUBLJANA > Vlasta Nussdorfer se vse od nastopa funkcije varuhinje v februarju leta 2013 sprašuje, kako učinkovit je varuh ob pomanjkljivostih v delovanju države na sistemski ravni, zlasti zaradi nedoslednosti zakonodaje, njenega hitrega spreminjanja in dolgotrajnosti številnih postopkov, je zapisala v poročilu.

Pogosto kršena temeljna načela pravne države

Ugotavlja, da so pogosto kršena temeljna načela pravne države. Zakoni se ne sprejemajo vedno na pregleden in demokratičen način. Tako sprejete odločitve zmanjšujejo pravno varnost državljanov. Državni organi bi morali storiti kar največ, da se povrne zaupanje v delo institucij in pravosodne organe. Ti morajo delovati hitro in kakovostno.

Poročilo prinaša 114 priporočil za bolj kakovostno delo države in njenih institucij. Od skupno 154 priporočil iz poročila za leto 2013 pa jih kar 93 ni uresničenih, zato vnovič objavlja tudi vsa lanskoletna priporočila.

Sodne odločitve morajo biti hitre in izvršljive, poudarja. Prepozna ali neizvršljiva pravica ni v skladu s temeljnimi načeli učinkovite pravne države. Krivice, ki jih je v preteklosti storila država, je treba popraviti in se ljudem zanje opravičiti.

Dolžina sodnih postopkov se mora skrajšati, meni. Pozdravlja zmanjševanje števila sodnih zaostankov, a še ne more biti zadovoljna. Razviti je treba učinkovite sisteme za spremljanje in ocenjevanje kakovosti dela sodišč. Evropsko sodišče za človekove pravice je lani kar v 29 primerih ugotovilo, da je Slovenija kršila najmanj eno človekovo pravico, največkrat pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Pri varuhu si bodo lansko leto zapomnili po težavah številnih, ki bi želeli delati, a so delo izgubili ali ga ne morejo dobiti. Nekateri pa so delali, a niso bili plačani. Živeti morajo od socialnih prejemkov, ti pa obremenijo njihove nepremičnine.

Nekateri so invalidi in jim številne pravice niso priznane. Otrok ali odraslih s posebnimi potrebami številni ne vidijo in jim tako kršijo priznane pravice.

Postopki pred državnimi organi predolgi

Postopki pred lokalnimi ali državnimi organi so predolgi in preveč zapleteni, ugotavljajo pri varuhu. Inšpekcijske službe in nadzorni mehanizmi ne delujejo dovolj hitro in učinkovito. Nekateri ljudje bivajo v nezdravem okolju ali v strahu, da vsak čas izgubijo streho nad glavo zaradi neplačevanja stroškov.

Država je s svojimi institucijami pogosto počasna, njen odziv je mlačen, nekaterih ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne vidi. Nussdorferjeva se podobno kot njena predhodnica Zdenka Čebašek Travnik sprašuje, ali še lahko govorimo o Sloveniji kot socialni državi.

Oblast priznava priporočila varuha, težje pa je pri njihovem uveljavljanju v praksi. Rešitve prihajajo prepočasi ali jih sploh ni, opozarja.

STA