Alkohol in šport ne gresta in ne smeta iti skupaj

LJUBLJANA > “Skrajni čas je, da se v Sloveniji zelo resno vprašamo in damo na tehtnico politično vprašanje - ali povečati dobiček določenih skupin in hkrati povečati tudi finančno, socialno in zdravstveno breme za celotno družbo,” je včeraj dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Rabimo strožja, ne pa blažja pravila

Na ministrstvu predloga, da bi v Sloveniji omogočili točenje alkohola na športnih prireditvah, formalno še niso dobili, zato se do njega še nočejo uradno opredeliti. Jih je pa že napoved, da bo skupina poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem (ZaAB) v noveli zakona o omejevanju porabe alkohola predlagala takšno spremembo, vznemirila. Zaradi tega so včeraj javnost opozorili na veliko škodo, ki jo družbi in posameznikom povzroča alkohol.

Zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkohola, letno znašajo četrt milijarde evrov, trošarinske dajatve od prodaje alkoholnih pijač pa v državno blagajno prinesejo le med 90 in 100 milijoni evrov.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nas že leta opominja, da je alkohol pri nas prepoceni in preveč dostopen, poudarjajo na ministrstvu. WHO Sloveniji daje v razmislek predloge za določitev minimalne cene alkohola, pobudo za popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač in tudi predlaga uvedbo licenciranja prodajaln alkoholnih pijač. Del slovenskega problema je namreč tudi to, da prodajalci, čeprav tega ne bi smeli početi, alkohol prodajajo mladoletnim in že opitim osebam.

V mladinski organizaciji Brez izgovora so dostopnost alkoholnih pijač mladoletnim osebam preverjali kar na terenu, tako da so v nakup poslali svoje mladoletne aktiviste, stare med 16 in 17 let. Ugotovili so, da so mladoletni aktivisti alkohol brez težav kupili v 92 odstotkih primerov. “Gre predvsem za sporočilnost. Če bi sprejeli ta zakon, bi se mladim sporočalo, da gresta alkohol in šport z roko v roki,” zakonu, kot ga predlaga skupina poslancev, nasprotuje Tomaž Gorenc iz organizacije Brez izgovora.

Če se bo koalicija poenotila o tem, bomo licence uvedli tudi pri nas, pravi ministrica, ki širše zakonske spremembe za zaostritev alkoholne politike napoveduje v letu 2016. Letos imajo na ministrstvu preveč dela z drugimi težavami, tudi s pripravo zdravstvene reforme.

Zakaj kultura lahko, šport pa ne?

Izjave ministrice pa so razburile poslanca ZaAB Janija Möderndorferja. Ministrici Kolar Celarčevi očita slabo poznavanje predloga za spremembe zakona. “Z našim predlogom novele zakona se poraba alkohola po naših pričakovanjih ne bo povečevala, temveč se bo le preselila iz lokalov in z gostinskih vrtov z velikimi zasloni na športne prireditve, s tem pa se bodo tudi dobički, ki jih omenja ministrica, preselili iz zasebnih v javno blagajno - v proračune športnih klubov in zvez,” pravi Möderndorfer.

Zdaj je uživanje alkoholnih pijač prepovedano le obiskovalcem športnih prireditev, medtem ko je na kulturnih in drugih dogodkih pitje alkohola dovoljeno, pravi poslanec. “In organizatorji prav vseh prireditev lahko iz tega financirajo svojo dejavnost, le športni organizatorji ne,” dodaja.

Kot je povedala Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje, med športnimi in kulturnimi prireditvami ne bi smelo biti razlik. To, da so, je ena od anomalij, ki bi jih bilo treba odpraviti, a ne na način, da se na športnih prireditvah zmehča pravila, pač pa ravno obratno: da se jih na kulturnih zaostri. “Govorimo o prireditvah za mlade, ki so pogosto organizirane z namenom prodaje alkohola, ne pa zato, da se bodo mladi zabavali,” pravi Petričeva. Nadeja se, da bo ministrstvu v naslednjem poskusu sprememb zakonodaje uspelo uveljaviti tudi omejitev za kulturne prireditve.

JANA KREBELJ