Analitik Šimnic o Grčiji: Možnost za dogovor je, Slovenija težav ne bi smela občutiti

LJUBLJANA > Grški premier Aleksis Cipras je v noči na soboto presenetljivo napovedal referendum o pogojih mednarodnih upnic v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, parlament pa je danes Ciprasovemu predlogu že prižgal zeleno luč.

Evroskupina je medtem na že prej sklicanem izrednem zasedanju v soboto zavrnila prošnjo Aten za enomesečno podaljšanje programa pomoči, da bi izvedli referendum. Program pomoči se bo tako iztekel konec meseca, pri čemer evrski partnerji poudarjajo, da oni niso zapustili pogajanj in da so Atenam pripravljeni še naprej pomagati.

“Glede na zaplete, ki smo jim bili priča že od samega začetka grške krize in ki so se z nastopom Sirize samo še okrepili, dogajanje v zadnjih dneh ni presenečenje. Težko je bilo namreč pričakovati, da bo lahko na enostaven način prišlo do dogovora med upniki in Sirizo, ki je na oblast prišla z ekonomsko nevzdržnimi obljubami, od katerih praktično ne želijo odstopiti,” je dejal Šimnic.

V zadnjih dneh se je po njegovem mnenju kljub temu pokazalo, da vlagatelji kljub resnosti razmer dokaj mirno spremljajo dogajanje in da izjave politikov vse manj vplivajo na kapitalske trge. Kako se bo do konca meseca odvijalo dogajanje, je težko napovedati, lahko pa z gotovostjo pričakujemo krepitev napetosti, saj lahko tudi morebiten pozitiven razplet vodi v dodatno negotovost, ko bo npr. pogoje upnikov sprejemal parlament, obeta pa se tudi referendum, je pojasnil.

Vrat dogovoru ne zapira. “Mislim, da imata obe strani še naprej interes rešiti situacijo, s tem pa je možen tudi dogovor,” je prepričan sogovornik. Po njegovem mnenju je možnih veliko kombinacij, posledično pa so lahko zelo različne tudi posledice, s katerimi se bo soočil grški narod. “Žal se ob stalnem zavlačevanju politika precej bolj ukvarja s političnimi cilji in ozadjem, precej manj pa s tem, katera alternativna rešitev bi bila najboljša za državo,” je dejal.

Razmere v Evropi so trenutno sicer povsem drugačne, kot so bile pred nekaj leti. Države na obrobju so ekonomsko stabilne, Grčija neposredno praktično ni več vpeta v evropski finančni sistem, Evropska centralna banka pa ima prek nadzora bank precej boljše informacije o bančnem sistemu, z različnimi mehanizmi pa lahko tudi stabilizira kapitalske trge, je pojasnil Šimnic.

In kaj vse to pomeni za Slovenijo? “Razen morebitnih posrednih kratkoročnejših vplivov niti ob morebitnem neugodnem scenariju ne bi smeli občutiti. Bi pa moralo biti vse skupaj lekcija predvsem za državljane vseh perifernih držav, ki morajo s precej več razuma presojati obljube politikov,” je sklenil Šimnic.

STA