Avtocestna policija v Postojni?
Predstavniki notranjega in infrastrukturnega ministrstva bodo danes v Ljubljani podpisali dogovor o ustanovitvi avtocestne policije. Ta naj bi povečala varnost na naših štiripasovnicah in posledično zmanjšala stroške vsem. Minister Aleš Hojs si je pred dvema tednoma ogledal tudi prostore v Postojni, kjer bi lahko imela sedež ena enota. Prvi dve patrulji naj bi zapeljali na avtocesto okoli Ljubljane.
SLOVENIJA > “Če bi med letoma 2014 in 2017 spravili z avtocest samo deset odstotkov preobremenjenih tovornjakov, bi v teh štirih letih Dars prihranil pet milijonov evrov. Namesto 52 milijonov bi škoda na cestni infrastrukturi znašala 47 milijonov. To so dejstva, ki jih lahko hitro izračunamo,” je samo en vidik potrebe po strožjem nadzoru na naših avtocestah izpostavil direktor Darsovega upravljanja Ulrich Zorin.
Po desetletju govorjenja bo, kot kaže, končno zaživela avtocestna policija. Predstavniki obeh ministrstev (notranjega in infrastrukturnega) bodo ob prisotnosti predstavnikov Darsa in policije danes podpisali dogovor o njeni ustanovitvi. Čeprav naj bi nova policija zaživela takoj po novem letu, bodo verjetno januarja na ceste “simbolično” poslali le nekaj patrulj specializirane enote za nadzor prometa.
Hojs si je ogledal prostore
Ko se je notranji minister Aleš Hojs pred tremi tedni srečal z obmejnimi župani v Ilirski Bistrici, se je nazaj grede ustavil v Postojni in si ogledal skoraj prazno prvo nadstropje postojnske policijske postaje. Po naših informacijah prav z namenom, da bi vanje vselili eno enoto avtocestne policije. “Razmišljamo, da bi bil del avtocestne policije stacioniran v Postojni, ni pa še določeno kje,” je včeraj pojasnil Ivan Kapun.
“Začetek bi predstavljali dve patrulji specializirane enote za nadzor prometa. Kasneje pa bi kadre črpali iz policijske akademije, seveda pa potrebujemo nekaj izkušenih policistov, ki bi jih lahko prerazporedili iz obstoječih enot prometne policije,” pravi Ivan Kapun z generalne policijske uprave.
Po tem načrtu bi ob našem avtocestnem križu ustanovili tri do pet enot avtocestne policije. “Ena bi bila zagotovo na Primorskem,” dodaja Kapun. Tudi po ocenah policije je avtocestna os od Maribora do Kopra najbolj obremenjena v državi, vendar bi morala avtocestna policija pokrivati tudi druge avtocestne smeri. “Ampak poudarjam, to je načrt, koncept, ki je trenutno v usklajevanjih med resornimi službami,” poudarja Kapun.
14 patrulj na avtocesti
Na vprašanje, ali ne bodo z ustanovitvijo avtocestne policije kadrovsko osiromašili sedanjih enot prometne policije, Kapun odgovarja, da bodo te enote poslej izgubile delo na avtocesti in skrbele le za druge ceste. “Nekaj moštva bomo lahko tako črpali tudi iz tega bazena, vendar ne predvidevamo veliko, postaje prometnih policij pa bodo ostale,” je pojasnil.
Po analizah policije bi moralo naš avtocestni križ v vsakem trenutku pokrivati 14 ali 15 policijskih patrulj. “Izhajali smo iz intervencijskega časa 10 do 15 minut. Da bi zagotavljali tako odzivnost, bi potrebovali toliko patrulj. Ampak poudarjam, tega niti čez pol leta še ne bo,” je dejal Kapun. Januarja naj bi torej začeli delovati prvi dve patrulji, kako bo šlo naprej, pa je odvisno od organizacije.
“Načeloma pa v policiji pozdravljamo tako enoto, ker smo že pred osmimi leti zapisali, da moramo okrepiti policijski nadzor na avtocestah. Ta se ves čas ni prilagajal povečanju prometa. Izboljšali smo opremo in način dela, če se bomo zdaj še kadrovsko okrepili, bo v redu. Računamo tudi na to, da bo prej ali slej umaknjena policijska kontrola z meje s Hrvaško,” je sklenil Kapun.
Dars jo čaka že deset let
“Ideja avtocestne policije je na Darsu zorela že najmanj deset let, zato menimo, da je skrajni čas za njeno ustanovitev,” pravi direktor Darsovega upravljanja Ulrich Zorin. Na Darsu si od avtocestne policije obetajo koristi na več področjih. Po Zorinovem mnenju bodo vozniki, če bodo vedeli, da je na avtocesti vedno prisotna policija, vozili previdneje, zato bo tudi manj nesreč.
“Po analizah iz drugih držav, ki so ustanovile avtocestne policije, bi lahko zmanjšali število nesreč od pet do 50 odstotkov. Prihranki iz naslova preprečevanja smrtnih žrtev, poškodovanih, njihovega zdravljena, škode… se lahko štejejo v milijonih,” pravi Zorin.
Druga prednost bi bila hitrejše reševanje zastojev. Ti zdaj tudi zaradi preprostega trka brez žrtev in poškodb lahko trajajo nekaj ur. Avtocestna policija bi bila vsekakor hitreje na kraju nesreče, ideja pa je, da bi čim prej sprostili vsaj en pas, da promet ne bi popolnoma obstal.
Red zmanjšuje stroške
Avtocestna policija bi delovala preventivno tudi na številno kriminaliteto, ki se dogaja ali prevaža po njej. Kriminalne združbe po avtocestah prevažajo drogo, orožje in druge prepovedane stvari. Zorin pravi, da si od nove policije obetajo tudi večji nadzor nad vlečnimi službami.
Že samo strožji nadzor nad preobremenjenimi tovornjaki pa bi Darsu in državi prihranil veliko denarja. Izračunali so, da bi s samo desetimi odstotki manj pretežkih tovornjakov v štirih letih prihranili pet milijonov evrov od poškodb cest, viaduktov, mostov … Avtocestna policija bi lahko v zimskih razmerah prej in učinkoviteje izločala tovornjake in tako preprečila zimske prometne infarkte.
“Dars naj bi za avtocestno policijo kupil vozila in opremo, koliko in kaj, trenutno še nimamo podatkov. Glede na prihranke, ki bi jih lahko z novo policijo dosegli, za Dars to ni visok znesek,” zatrjuje Zorin. Na vprašanje ali bi lahko v svojih prostorih tudi gostili določene enote policije, Zorin pravi, da so pripravljeni tudi na tako sodelovanje. “Vsekakor morajo biti enote te policije blizu avtocest, sicer vse skupaj nima pomena,” je povedal.