Bakterijska pljučnica: najhuje v zadnjih 30 letih
Slovenijo je že pred dobrim mesecem zajela epidemija akutnih okužb dihal, zdravniki pa njen vrhunec šele pričakujejo. Že zdaj so nekateri otroci zaradi težje oblike bolezni pristali v bolnišnicah. Poleg teh obolenj se v Istri vse bolj širi bakterijska pljučnica. Takega razmaha zdravniki zadnjih trideset let ne pomnijo.
PRIMORSKA > Akutne okužbe dihal so v Sloveniji začele razsajati že v oktobru in se le še stopnjujejo. Najbolj obolevajo predšolski otroci in šolarji, širijo pa se tudi med odraslimi. Pogosto gre kar za verižen prenos med sorodniki.
V Istri bakterijska pljučnica
Za razliko od preostale Slovenije je v Istri vse več bakterijske pljučnice, zlasti med šolarji, bolezen pa se počasi širi tudi med odraslimi. “V tridesetletni karieri v šolskem dispanzerju še nisem doživela takšnega razmaha bakterijske pljučnice, in to že pred uradno zimo,” ugotavlja zdravnica Melanija Kocjan, specialistka šolske medicine v koprskem zdravstvenem domu. “Kolegi potrjujejo, da vsak pediater v Istri v povprečju diagnosticira vsaj tri nove primere obolenja, kar je izjemno veliko.” Otroci prihajajo iz vseh istrskih krajev in šol, pogosto pa starši povedo še, da so bili ali so še bolni tudi odrasli sorodniki.
Zdravniki omenjajo, da gre za obliko bakterijske netipične pljučnice, ki so jo potrdila tudi slikanja pljuč pri posameznih obolelih, zdaj pa jih na slikanja niti ne pošiljajo več. Med znaki bolezni so nenehno povišana telesna temperatura, tudi zelo visoka, silovit kašelj, oslabelost, utrujenost, izčrpanost. “Bolnik mora ostati v postelji. Če temperatura po treh dneh ne upade, sta nujna pregled pri zdravniku in zdravljenje z antibiotiki,” opozarja zdravnica.
Težko je ocenjevati, zakaj je v Istri takšen izbruh tovrstne pljučnice. Sogovornica ocenjuje, da gre najbrž za več vzrokov. Starši si vse teže privoščijo bolniški stalež, zato otroka s sprva nekoliko povišano temperaturo pošljejo v šolo. Zaradi močnega kašlja se bolezen širi v prostor. Ker mali bolniki niso pozorni na higieno rok in kašlja ter se dotikajo predmetov za skupno uporabo, se obolenje še toliko bolj širi. “Morda gre tudi za posledico vse večje odpornosti na antibiotike zaradi njihove zlorabe v preteklosti. Obenem so bakterije trdovratnejše in se prilagajajo, da preživijo,” razmišlja zdravnica. Na severnem Primorskem tovrstne epidemije za zdaj še niso zaznali.
Vrhunec šele sledi
Iz ljubljanskega kliničnega centra pa ob epidemiji akutnih okužb dihal po vsej državi sporočajo, da je vrhunec pričakovati kasneje. Sedanjo epidemijo akutne okužbe dihal povzročajo različni virusi, zato je nujna poostrena skrb za higieno rok, nosu in kašlja. Otrokom in ostarelim odsvetujejo obiske nakupovalnih centrov in drugih javnih zaprtih prostorov. JASNA ARKO
