Bančne luknje je za dobre štiri milijarde
Če držijo neuradne cene, je slovenska bančna luknja globoka štiri do pet milijard evrov. Ne pa več, kot je država pripravila za ta namen: za vse finančne injekcije v tri banke je zagotovila 4,7 milijarde evrov. Javnost bo za rezultate uradno izvedela danes ob 11. uri.
“Če je bančna luknja obvladljiva, tem bolje za Slovenijo,” pravi upokojeni direktor svetovalne hiše McKinsey Peter Kraljič. Država ima za vse finančne injekcije v NLB, NKBM in Abanko zagotovljenega do 4,7 milijarde evrov, kar pomeni, da bo tudi dokapitalizacija lahko hitro stekla.
Na prenos slabih terjatev je pripravljena tudi slaba banka, ki bi morala po Kraljičevem mnenju zaživeti že pred časom. “Če so bili potrebni stresni testi, bi to morala vedeti že Janševa vlada, ki je predlagala slabo banko. To, da so stresni testi šele zdaj, je zavleklo reševanje in poslabšalo razmere v državi. Je pa to vse predpogoj, da javnofinančne razmere vsaj nekoliko razbremenimo.”
Kraljič upa, da bo to omililo kreditni krč in da bo gospodarstvo, ki potrebuje kapital, končno naletelo na potrebno podporo. “Vlada mora sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili hitrejšo gospodarsko rast, trg delovne sile mora postati še bolj prilagodljiv ... Naj že enkrat zaživi tudi državni holding, čeprav bo njegovo upravljanje trd oreh. Predvsem pa se moramo posvetiti podjetjem, ki so perspektivna, ki izvažajo in edina lahko zagotovijo rast. Vlagati v neperspektivna podjetja je metanje denarja proč.”
Država bo po neuradnih podatkih v tri največje banke (NLB, NKBM, Abanka) takoj vložila 2,9 milijarde evrov. Preostalo luknjo v kapitalu bo zaposlila z obveznicami, ki jih bo poskušala izdati čez mesec ali dva. Za največjimi bodo prišle na vrsto manjše banke, ki so prav tako kapitalsko podhranjene (Banka Celje, Gorenjska banka in Poštna banka Slovenije). Te bodo imele na voljo šest mesecev časa za dokapitalizacijo, najprej bodo k temu pozvali lastnike.
V nekaterih državah, ki so sanirale banke z državnim denarjem, so banke vsaj del pomoči že vrnile, denimo v ZDA in Nemčiji. Se to lahko zgodi tudi pri nas? “Odvisno, to je povezano z radikalnostjo rezov. A pri nas ni ne večje učinkovitosti ne rezov. Pravzaprav v načinu delovanja doslej nismo spremenili še nič; vse ostaja po starem, vse je še vedno netransparentno. Zdaj bi se že lahko naučili, da laissez-faire politika v krizi ne deluje,” še opozarja Kraljič.
Svet Banke Slovenije je rezultate stresnih testov obravnaval že v torek, sinoči se je premierka Alenka Bratušek po vrnitvi iz Moskve o tem pogovarjala tudi s predsedniki koalicijskih strank. Do uradne objave rezultatov je pot še zavita. Na seji vlade, ki bo danes ob 8. uri zjutraj, naj bi sodeloval tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki bo ob 11. uri bančno sodbo sporočil državljankam in državljanom. Uro prej se bo premierka sestala s predsedniki vseh parlamentarnih strank, tudi opozicijskih.
V Banki Sloveniji so že v torek zagotovili, da bodo banke po objavi stresnih testov delovale normalno.
SONJA RIBOLICA
