Banka Slovenije bo lahko na mesec odkupila skoraj 300 milijonov evrov

LJUBLJANA > V kapital ECB so vplačale tudi članice EU, ki (še) niso prevzela skupne evropske valute, zato je treba kapitalski ključ prilagoditi.

Članice območja evra so vplačale za dobrih 7,6 milijarde evrov in od tega Banka Slovenije 37,4 milijona evrov oziroma 0,49 odstotka.

ECB je v četrtek napovedala dolgo pričakovani program t. i. kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo od letošnjega marca do najmanj konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic, skupaj za vsaj 1140 milijard evrov.

Slovenija bo lahko kupila do 294 milijonov evrov obveznic na mesec

Za Slovenijo to preračunano pomeni, da bo lahko Banka Slovenije kot članica sistema centralnih bank evrskega območja kupila do 294 milijonov evrov obveznic na mesec.

Največji delež potencialnih mesečnih nakupov bo tako odpadel na Nemčijo oziorma nemško Bundesbank (25,6 odstotka oziroma okoli 15 milijard evrov), sledijo Francija (20,1 odstotka oziroma okoli 12 milijard evrov), Italija (17,5 odstotka oziroma 10,5 milijarde evrov) in Španija (12,6 odstotka oziroma okoli 7,6 milijarde evrov).

ECB bo kupovala obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij.

Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem. Ta programa je ECB sprožila lani, do 16. januarja pa je odkupila za približno 33,1 milijarde evrov kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov pa za 2,1 milijarde evrov.

Za nakupe obveznic bo veljal tako imenovani režim delitve tveganj. V primeru morebitnih izgub bodo 80 odstotkov izgub krile nacionalne centralne banke, ECB pa le 20 odstotkov.

Mrak: V Sloveniji od ukrepa ni mogoče pričakovati prav veliko

Ocene glede potenciala ukrepa ECB v Sloveniji so zadržane. Ekonomist Mojmir Mrak je povedal, da v Sloveniji od ukrepa ni mogoče pričakovati prav veliko.

Zaradi tega se je na sekundarnem trgu močno znižala zahtevana donosnost na desetletne slovenske državne obveznice, ki je trenutno na borzi MTS le še pri 1,39 odstotka. A Mrak pravi, da se je cena zadolževanja v zadnjih tednih močno znižala, zato prostora za nadaljnje znižanje ni več veliko. Je pa to vseeno dobra novica za vsako nadaljnje zadolževanje države.

Banke bodo s prodajo obveznic lahko prišle do dodatne likvidnosti, a glavni problem za financiranje realnega sektorja v Sloveniji po Mrakovih besedah ni likvidnost bank, temveč še vedno visoka zadolženost podjetij in s tem pomanjkanje ustreznega povpraševanja po posojilih.

Analitik Matej Šimnic iz Alte Invest pa meni, da lahko učinke pričakuje predvsem država z nižjimi obrestnimi merami v primeru zadolževanja, medtem ko bodo podjetja deležna predvsem posrednih učinkov zaradi povečane konkurenčnosti zaradi pričakovanega nadaljnjega padanja vrednosti evra. “Bo pa to priložnost treba znati izkoristiti,” je opozoril.

STA