Banka Slovenije ima 191 milijonov evrov za reševanje bank
Banka Slovenije je v ponedeljek v skladu s konec leta 2014 sprejetim zakonom vzpostavila poseben sklad za reševanje bank. Ustanovitvena sredstva v višini 191,07 milijona evrov so vplačale banke in hranilnice, z njimi pa se bodo financirali morebitni novi izredni ukrepi Banke Slovenije za reševanje bank v težavah.
LJUBLJANA > Ciljna raven sredstev v skladu, ki predstavlja premoženje bank in ki ga ločeno od ostalega premoženja upravlja Banka Slovenije, znaša 2,3 odstotka vseh zajamčenih vlog pri vseh bankah v Sloveniji, ki jih je skupaj za približno 15 milijard evrov.
Banke so ustanovna sredstva v višini 1,3 odstotka vsote zajamčenih vlog vplačale 30. marca, so danes sporočili iz centralne banke.
V sklad so prispevale NLB (44,54 milijona evrov), Unicredit banka Slovenija (22,88 milijona evrov), Sberbank banka (16,35 milijona evrov), Abanka Vipa (14,57 milijona evrov), NKBM (14,25 milijona evrov), Hypo Alpe Adria (13,15 milijona evrov), SKB banka (12,93 milijona evrov), Banka Koper (10,62 milijona evrov), Banka Celje (10,18 milijona evrov), Raiffeisen banka (9,60 milijona evrov), Banka Sparkasse (8,79 milijona evrov), Gorenjska banka (6,74 milijona evrov), Deželna banka Slovenije (2,70 milijona evrov), Poštna banka Slovenije (1,40 milijona evrov), Delavska hranilnica (1,61 milijona evrov), Hranilnica Lon (673.605 evrov) ter Hranilnica in posojilnica Vipava (82.903 evrov).
V sklad so tako sredstva vplačale vse slovenske banke, razen Probanke in Factor banke v nadzorovani likvidaciji, SID banke in podružnic bank iz držav EU. Od tujih bank so v sklad vplačale hčerinske banke tujih bank iz EU ter banke v lasti bank iz držav izven EU.
Vse banke, ki so zavezane k sodelovanju, morajo biti sposobne skladu kadarkoli zagotoviti denarna sredstva v višini enega odstotka vseh zajamčenih vlog oz. okoli 150 milijonov evrov. Za ta namen morajo imeti od 31. marca oblikovane likvidne naložbe. Sklad bo deloval do decembra 2024.
DZ je zakon o organu in skladu za reševanje bank sprejel konec lanskega leta. Po njem z zbranim denarjem upravlja Banka Slovenije, vodilo pri tem pa je varnost in razpoložljivost sredstev. Ta ne bodo smela služiti za pokrivanje preteklih izgub bank, ki se bodo znašle v težavah, temveč le za morebitne s strani Banke Slovenije zahtevane dokapitalizacije.
Kot je takrat zagotovil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, na pomoč ne čaka nobena banka. Bo pa ta sklad državi omogočil, da ji morebitne nove težave bank ne bo treba znova reševati neposredno iz proračuna.
STA