Banka Slovenije nekoliko znižala napovedi rasti BDP

Slovenija
, posodobljeno:

Banka Slovenije je nekoliko znižala napovedi rasti slovenskega gospodarstva. Letos bo rast predvidoma dosegla 4,2 odstotka, prihodnje leto 3,4 odstotka in v 2020 tri odstotke. Na tej ravni, pri 2,9 odstotka, naj bi ostala tudi v 2021.

Na novinarski konferenci Banke Slovenije so predstavili publikaciji 
Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji in Poročilo o 
finančni stabilnosti. Na fotografiji: direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten, namestnik guvernerja 
Primož Dolenc ter direktor oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Tomaž Košak.
Na novinarski konferenci Banke Slovenije so predstavili publikaciji Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji in Poročilo o finančni stabilnosti. Na fotografiji: direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten, namestnik guvernerja Primož Dolenc ter direktor oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Tomaž Košak.STA

LJUBLJANA > Pred tem je Banka Slovenije pričakovala še 4,6-odstotno krepitev BDP v tem letu, 3,9-odstotno gospodarsko rast v 2019 in 3,4-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti v 2020.

Kot je na novinarski konferenci povedal Primož Dolenc, ki začasno vodi Banko Slovenije, bo gospodarska rast še vedno ugodna, a nekoliko nižja kot letos.

V Banki Slovenije pravijo, da gre za posledico prehoda v zmernejšo fazo gospodarskega cikla tako v Sloveniji kot v glavnih zunanjetrgovinskih partnericah.

Bo pa rast po Dolenčevih besedah še vedno široko osnovana, podkrepljena tako z domačo porabo, torej zasebno potrošnjo in investicijami, ki bodo kljub umirjanju dinamike še vedno precej rasle, kot z zunanjim povpraševanjem in izvozno aktivnostjo.

Tveganja za rast BDP so po navedbah Banke Slovenije nekoliko usmerjena navzdol, razlog za to pa so geopolitična tveganja, npr. dogajanje v Italiji in Franciji ali okoli izstopanja Velike Britanije iz EU, in potencialno stopnjevanje protekcionističnih ukrepov.

Tveganja za inflacijo so na drugi strani usmerjena nekoliko navzgor, npr. zaradi rasti stroškov dela v luči nadaljnjega pričakovanega zniževanja brezposelnosti in pritiskov na plače, ter gibanja cene surovin.

Inflacija naj bi v naslednjem obdobju ob hitrejši gospodarski rasti od povprečja območja evra nekoliko presegala srednjeročni cilj Evropske centralne banke. Letos naj bi bila pri dveh odstotkih, v 2019 pri okoli 2,2 odstotka, v 2020 pa pri 2,3 odstotka.