Banka Slovenije v programu ECB odkupila za več kot dve milijardi evrov obveznic

LJUBLJANA, FRANKFURT > Med nacionalnimi centralnimi bankami pri odkupovanju obveznic prednjačijo nemška centralna banka, ki jih je do konca novembra odkupila za 105,182 milijarde evrov, francoska (83,5 milijarde evrov) in italijanska (72,028 milijarde evrov).

Poleg 461,913 milijarde evrov državnih obveznic in obveznic nekaterih drugih nadnacionalnih institucij je ECB do 4. decembra odkupila še za 15,335 milijarde evrov finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, in za 139,923 milijarde evrov kritih obveznic centralnih ter poslovnih bank.

Banka Slovenije lahko mesečno od bank in drugih finančnih ustanov odkupi do 294 milijonov evrov obveznic. Od aprila so za nakupe primerne obveznice SID banke, od julija pa tudi obveznice Družbe za avtoceste v RS.

V ECB želeli spodbuditi inflacijo in gospodarsko rast

ECB je marca na sekundarnem trgu začela odkupovati državne obveznice in obveznice nekaterih drugih nadnacionalnih institucij. Takrat so načrtovali, da bodo predvidoma do konca septembra 2016 mesečno odkupili za 60 milijard evrov obveznic v evrih, kar skupaj znese 1140 milijard evrov.

V to so vključili tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki ju je ECB sprožila lani. V Frankfurtu so želeli s tem spodbuditi inflacijo in gospodarsko rast.

Na začetku izvajanja programa kvantitativnega sproščanja se je inflacija v območju evra začela nekoliko krepiti, v zadnjih mesecih pa podatki spet povzročajo preglavice odločevalcem v Frankfurtu. Novembra so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni denimo zvišale le za 0,1 odstotka.

Svet ECB je prejšnji teden zato sprejel novi paket ukrepov, s pomočjo katerega naj bi inflacijo na srednji rok približali cilju osrednje denarne ustanove v območju evra, ki inflacijo postavlja blizu, a malenkost pod dva odstotka.

Program odkupovanja obveznosti podaljšali vsaj do konca marca 2017

Za najmanj pol leta so podaljšali program odkupovanja obveznic; po zdajšnjih načrtih naj bi trajal vsaj do konca marca 2017, kar pomeni, da je skupaj težak najmanj 1500 milijard evrov.

Poleg tega so obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank znižali na minus 0,30 odstotka; kolikor dolgo bo potrebno, bodo reinvestirali glavnice obveznic, ki jih odkupujejo v okviru programa kvantitativnega sproščanja; v program odkupovanja obveznic bodo vključili tržne dolžniške instrumente v evrih, ki jih izdajajo regionalne in lokalne oblasti v območju evra.

Vlagatelji upali na pogumnejše poteze

Tuji analitiki so bili nad napovedanimi ukrepi kljub temu razočarani. Pričakovali so, da bo ECB obrestno mero za depozite bank potisnila še bolj v negativno območje in da bo povečala mesečne odkupe obveznic.

Analitik Alte Invest Matej Šimnic je ocenil, da so bili v četrtek napovedani ukrepi “nekje v smeri pričakovanj, so pa v splošnem vlagatelji vseeno upali na nekoliko bolj pogumne poteze”.

“Že predhodne špekulacije so pokazale, da je evropski bančni sistem precej razdrobljen in da lahko enotni ukrepi vodijo v težave, zato bo predsednik ECB Mario Draghi tudi v prihodnje verjetno poskušal s postopnimi koraki oziroma ukrepi,” je dejal.

Ker podatki kažejo, da kreditiranje v območju evra malenkost okreva, po njegovem mnenju verjetno niti ni večjih razlogov, “da bi ECB v tem trenutku posegala po šok terapiji”.

Za Slovenijo večjih neposrednih učinkov dodatnih ukrepov ne pričakuje, se mu pa zdi spodbudno, da poskuša ECB na različne načine spodbuditi potrošnjo, kar bi lahko pozitivno vplivalo na slovenski izvoz.

STA