Banke revnim ne bodo smele zaračunati vpogleda v račun

LJUBLJANA > Novela, ki naj bi bila sprejeta do poletja, določa, da izvršba ne bo mogoča na znesek, ki je nižji od minimalne plače. Obenem novela prepoveduje bankam zaračunavanje stroškov izvrševanja sklepov o izvršbi, če so na imetnikovem računu le sredstva, ki so po zakonu izvzeta iz izvršbe.

Tega, da je v postopku imenovanja generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca prišlo do nepravilnosti, ni mogoče zanikati, meni vlada. A preden državni zbor razpravlja o tem, kako je za te nepravilnosti odgovoren generalni državni tožilec Zvonko Fišer, bi bilo prav počakati na ugotovitve Državnotožilskega sveta (DTS), menijo na vladi. Vlada se je do Fišerjevega primera opredelila zaradi tega, ker bo danes v DZ na zahtevo SDS in NSi potekala izredna seja o korupcijskih ravnanjih, v katera sta se po trditvah KPK zapletla Škrlec in Fišer. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je od DTS, ki edini lahko predlaga razrešitev Fišerja, zahteval poročilo o zadevi, vendar pa DTS poročila še ni pripravil. Klemenčič pravi, da o zavlačevanju še ne moremo govoriti.

Problem bančnih stroškov pesti kakih 10.000 prejemnikov denarne socialne pomoči. Dogaja se namreč, da banka nekomu, ki prejema 269 evrov socialne pomoči, samo za vpogled v njegov račun in ugotovitev, da izvršba na takšen znesek ni mogoča, zaračuna do 36 evrov stroškov. Provizije bank so različne, ne glede na njihovo višino pa je z vidika socialne države nedopustno, da se denar, namenjen preživetju, preusmerja v banke, poudarjajo na vladi.

V svežnju zakonodaje s področja pravosodja, ki jo je včeraj potrdila vlada in jo poslala v sprejem državnemu zboru, sta tudi noveli kazenskega zakonika in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

Novela kazenskega zakonika po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča uvaja več zaščite za ranljive skupine; med drugim inkriminira zalezovanje in uvaja prepoved nadlegovanja prek SMS sporočil in družabnih omrežij.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bodo letos pripravili strokovna izhodišča za nadaljevanje sprememb na pokojninskem področju do leta 2020, je po seji vlade napovedala ministrica Anja Kopač Mrak. Sprememba pokojninskega zakona iz leta 2013 bo učinkovala do leta 2020, do takrat pa je nujna uveljavitev nove reforme.

Ena ključnih novosti novele kazenskega zakonika se nanaša na obravnavo izdaje državne tajnosti. V primerih, ko prevlada javni interes, izdaja državne tajnosti ne bo kaznivo dejanje.

Novela kazenskega zakonika posega tudi v zastaralne roke, in sicer tako, da ti ne bodo tekli, ko je obsojenec na begu. Novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij med drugim zaostruje pogoje za odlog izvršitve kazni zapora. Odlog nastopa prestajanja kazni bo po novem možen le v primeru bolnišničnega zdravljenja. JK