Beatifikacija Alojzija Grozdeta odpira rane
Evharistični kongres, zlasti pa beatifikacija Alojzija Grozdeta dviguje v javnosti nemalo prahu. V borčevskih organizacijah v njem vidijo sodelavca okupatorja, v Cerkvi pa na njihove trditve, da ni bil mučen, odgovarjajo, da ga bržkone ni povozil avtobus.
LJUBLJANA>Alojzij Grozde je postal mučenik pod udarci partizanov, trdijo dokumenti, s katerimi je Cerkev na Slovenskem utemeljevala razloge za njegovo beatifikacijo. Bil je nedolžen še ne dvajsetletni študent, ki se je pred božičem 1942 vračal iz šole v Ljubljani domov v vas v okolici Mokoronoga. “Pri prvi hiši v Mirni je moral stopiti z voza, ker ga je prijela partizanska straža in ga začela zasliševati. Pri njem so našli latinsko mašno knjižico, knjigo Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o fatimski Materi Božji,” trdi Slovenska škofovska konferenca. To je bil razlog za neznosno mučenje in usmrtitev Grozdeta, veri in Kristusu zelo predanega fanta.
Le krepke in gorke
A v trebanjskem združenju borcev NOB trdijo, da naj bi partizani pri njem našli še stvari, ki dokazujejo, da je bil Grozde sodelavec okupatorja. Grozde naj bi pri sebi imel pismo, “v katerem neznani pisec zahteva imena faranov, ki sodelujejo s partizani in OF.” Nesel naj bi ga župniku v Mirni. Dokaz, da je bil blizu italijanskim okupacijskim oblastem, naj bi bila tudi izkaznica, ki je omogočala prosto gibanje po vsej Ljubljanski pokrajini.
Takšen dokument naj bi dobili le ljudje, ki so jim italijanske oblasti posebej zaupale. Trebanjski borci se ne strinjajo niti s trditvami, da so partizani Grozdeta grozovito mučili. Morda so mu naložili “zvrhano mero krepkih in gorkih,” a posmrtni ostanki pa naj bi dokazovali, da je dobil le strel v glavo.
Ni ga povozil avtobus
Vendar tudi besedam borcev ne gre verjeti kot sveti resnici. Za njihove trditve ni nikakršnih dokazov, trdi škofovska konferenca. Na navedbe, da pri izkopu trupla niso našli sledov mučenja postulator postopka za Grozdetovo beatifikacijo Igor Luzar odgovarja, da je po šestih desetletjih ostalo le še okostje, Grozde pa je utrpel poškodbe na mehkih delih telesa. Pojasnjuje tudi, da vsebina krščanskega mučeništva ni v načinu, obsegu ali intenziteti mučenja, ampak da je mučenec iz ljubezni do vere prostovoljno dal svoje življenje.
Nadškof in metropolit Anton Stres poudarja, da so se ob pripravah na beatifikacijo skrbno izogibali vsaki politizaciji in vsakemu obtoževanju. “Seveda ne moremo reči, da je Grozdeta povozil avtobus, ker ga ni, ampak ne gre pa za nobeno odpiranje starih ideoloških sporov.” JK