Beović: Prehitro sproščanje ukrepov lahko prinese tretji val

LJUBLJANA > Po svetu se govori o treh novih različicah virusa, o brazilski, o kateri ni znano veliko, ter britanski in južnoafriški, ki sta bistveno bolj kužni, saj hitreje zboli več ljudi. Razlika se giblje med 50 do 70 odstotkov, je razložila Bojana Beović. “Za južnoafriško varianto ni podatkov, da bi povzročala hujšo bolezen. Britanci pa poročajo o večji smrtnosti, kjer je več britanske variante virusa,” je dodala.

Na vprašanje, ali nas prebolelost covida-19 ščiti pred okužbo z novimi variantami virusa, je odgovorila: “Pri britanski varianti nas prebolelost do neke mere ščiti. Pri južnoafriški te zaščite ni, kar lahko pomeni novo bolezen.”

Podobno je s cepivi. Tri, ki so prisotna pri nas, ščitijo pred britansko različico, medtem ko zaščite pred južnoafriško praktično ni. “Pri cepivu Astra Zeneca se zaščita zniža na deset odstotkov, pri RNK cepivih pa na eno šestino. Pri novejših cepivih, kot sta Johnson&Johnson in Novawax, je zaščita nekoliko višja, vendar bistveno manj, kot proti klasični varianti,” je povedala Bojana Beović.

Tretji val ob morebitnem pojavu novih različic virusa

Sicer pa se epidemija trenutno umirja, čeprav se govori že o tretjem valu. “Pomembno je, da lahko kvalitetno obravnavamo bolnike v bolnišnicah, predvsem bolnike z drugimi diagnozami,” je poudarila. Boljša situacija je po njenih besedah posledica ukrepov, ki smo jih imeli pred desetimi ali 14 dnevi. Sproščanje ukrepov rezultatov še ni pokazalo in upa, da ne bo vplivalo na upadanje krivulje. “Ob takšnem bremenu bolezni, kot ga imamo v Sloveniji, lahko prehitro sproščanje prinese tretji val, brez prisotnosti novih variant virusa,” je opozorila.

Tretji val lahko po njenih besedah pričakujemo predvsem ob morebitnem pojavu novih različic virusa v Sloveniji. Zlasti skrbi južnoafriška različica, nekoliko manj britanska zaradi zaščite s cepljenjem. “Vendar cepljenje poteka počasneje, kot bi bilo dobro za zaustavljanje epidemije. Upamo, da bo večina prebivalstva precepljena do poletja,” se nadeja Bojana Beović. Glede na to, da imamo po nekaterih podatkih v Sloveniji že prisotno britansko različico, jo očitno uspevamo obvladovati z ukrepi, je ocenila. Slabše bi bilo, če bi se začela šele pojavljati, saj ne bi vedeli, ali so sedanji ukrepi zadostni.

Zakaj so koristni hitri testi

Na novinarski konferenci je Bojana Beović tudi pojasnila, zakaj so koristni hitri antigenski testi, čeprav so manj zanesljivi kot PCR, manj občutljivi so predvsem pri asimptomatskih osebah: “Na hiter način lahko iz populacije izločimo nekaj kužnih ljudi, ki se lahko izolirajo in preprečijo širjenje bolezni na delovnem mestu in v svojih družinah. Gre za skupine ljudi, ki ne bi bile testirane, ker so asimptomatske.”

Ko je število okužb v populaciji majhno, se postavlja vprašanje, ali je potrebno narediti toliko testov, da dobimo potencialno okuženega, saj se v takem okolju pojavi veliko število lažno pozitivnih. “Trenutno še nismo v takšni situaciji, saj je v Sloveniji breme bolezni veliko,” je pojasnila.

Ukrep hitrega testiranja, pravi, ni represiven in pušča odprte določene dejavnosti ter je zelo dobrodošel. Priporočila po svetu so, da jih je zaradi nižje občutljivosti smiselno uporabljati večkrat tedensko, na dva do tri dni. S tem z večjo verjetnostjo zagotovimo, da oseba ni pozitivna.