Beović: V Sloveniji še brez resnejšega stranskega učinka po cepljenju z AstraZeneco

LJUBLJANA > V Sloveniji smo v ponedeljek zaradi dvomov v cepivo po zgledu nekaterih drugih evropskih držav začasno ustavili cepljenje s cepivom Astra Zeneca - kljub temu, da pri nas ni zabeleženih primerov krvnih strdkov ali drugih resnih neželenih učinkov. Ob tem, tako Bojana Beović, stališče Evropske agencije za zdravila (Ema) glede uporabe cepiva ostaja nespremenjeno, vendar kljub temu intenzivno pregleduje dokumentacijo primerov neželenih učinkov.

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je mnenja, da cepljenja ni treba ustaviti, da pa so seveda potrebne analize opozorilnih primerov, pri čemer razume varnostno držo evropskih držav.

Če bo Ema dala pozitivno mnenje, bi bilo po besedah Bojane Beović “res dobro, da bi se politični vrh in znani ljudje cepili s cepivom AstraZeneca”. Na ta način bi povečali zaupanje ljudi v cepljenje.

Posvetovalna skupina: Cepivo je varno

O tem je razpravljala tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ. “Pri cepljenjih tehtamo med koristjo in tveganjem, zato je situacija s temi maloštevilnimi nezaželenimi dogodki sredi hude epidemije drugačna, kot če bi šlo za cepivo proti bolezni, pri kateri je majhno tveganje za širjenje,” je pojasnila Bojana Beović.

“Pogostnost zapletov je majhna, prav tako ni zaenkrat nobenih dokazov o povezanosti pojava krvnih strdkov s cepljenjem. To samo po sebi govori proti temu, da bi bilo treba cepljenje ustaviti,” je zatrdila. Po njenih besedah stališče posvetovalne skupine glede cepljenja s cepivom AstraZeneca ostaja nespremenjeno: “Po zdaj znanih podatkih je cepivo varno. Pogostost trombemboličnih dogodkov po dosedanjih ocenah ne presega pogostosti v splošni populaciji.”

Po njenih besedah v Sloveniji takih dogodkov po cepljenju s cepivom AstraZeneca še nismo zabeležili. Skrbno pa spremljajo neželene učinke po cepljenju pri nas in poročila Eme, ki analizira take dogodke iz drugih držav.

“Kljub temu razumemo, da se je ministrstvo za zdravje pridružilo previdnostnemu ukrepu številnih evropskih držav, lahko bi rekli držav s skoraj 80 odstotki vsega prebivalstva EU, in do rezultata analize, ki jo opravlja Ema, uporabo cepiva zadržalo,” je dodala. Ema bo po njenih besedah analizirala dogodke po vseh cepljenjih, njeni odgovori se bodo nanašali na vsa odobrena cepiva. “Ministrstvo za zdravje je s tem sporočilo prebivalcem Slovenije, da so cepiva po nadzorom in da je cepljenje, če bo taka tudi odločitev Eme, res varno,” je prepričana.

Neželeni učinki se pokažejo šele ob široki uporabi

Spomnila je, da so bila cepiva proti covidu-19 pred začetkom široke uporabe preizkušena v obsežnih kliničnih raziskavah, v katerih je sodelovalo več 10.000 ljudi. “Kasneje, v tako imenovanem postmarketinškem obdobju, pa skrbno spremljamo nezaželene učinke,” je zatrdila infektologinja.

Nekateri dogodki se namreč ne pojavijo v razmerju 1:10.000 ali 1:20.000, da bi jih zaznali v klinični fazi. “Opazimo jih, ko cepivo dobi recimo milijon ljudi. Podatki se zbirajo po celem svetu, kar je pomembno, saj so nekatere države, kot je Slovenija, premajhne, da bi lahko s številom cepljenih prebivalcev zaznali nezaželen učinek,” je pojasnila. V Evropi zbira podatke Ema, na svetovni ravni WHO, v Sloveniji pa NIJZ od leta 1960.

Po napovedih infektologinje se bo analiza zapletov s krvnimi strdki nadaljevala, pri čemer je poudarila, da “število zapletov z nevarnimi strdki ne presega pogostnost nevarnih strdkov sicer v populaciji”. Po zdaj znanih podatkih je bilo v Evropi zabeleženih 37 dogodkov z nevarnimi krvnimi strdki v časovni povezavi s cepljenjem pri 17 milijonih cepljenj.

“V Evropi beležimo dva dogodka z nevarnimi krvnimi strdki na milijon cepljenj. Sicer pa je po nedavni ameriški raziskavi pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto. Seveda so strdki pogostejši pri starejših ljudeh in pri ljudeh, ki imajo iz različnih razlogov povečano tveganje za strjevanje krvi,” je pojasnila Bojana Beović.