Beovićeva: “Cepljenje otrok se lahko začne”

LJUBLJANA > Evropska agencija za zdravila (Ema) je prejšnji teden dala pozitivno mnenje za cepljenje otrok od 12. leta s cepivom Pfizer/BioNTech. Odločitev je bila pričakovana, saj sta pred tem zeleno luč za cepljenje te starostne skupine prižgala že kanadska agencija za zdravila in ameriški vladni urad za zdravila in prehrano.

“Cepivo je odobreno, ta teden bo posvetovalna skupina za cepljenje sprejela stališča, ki bodo podlaga za priporočila NIJZ, pri čemer računamo na strokovno vlogo pediatrov. Cepljenje otrok se lahko začne, a na vsak način bomo sprejeli priporočila, s katerimi bomo skušali spodbuditi cepljenje zlasti bolj ogroženih skupin otrok, ki imajo kronične bolezni, ki bi lahko povzročile težji potek bolezni,” je pojasnila Bojana Beović. “Če želimo ustvariti kolektivno imunost, je prav, da cepimo tudi otroke,” je prepričana.

Ugotovili verjetni razlog za nastanek zelo redkih hudih neželenih učinkov

Po besedah Bojane Beović prihajajo iz Nemčije nova dognanja glede neželenih učinkov cepiva. Ugotovili so verjetni razlog za nastanek zelo redkih hudih neželenih učinkov po cepljenju s cepivi AstraZeneca in Jansen. Odkritje omogoča, da bodo cepivi izboljšali. “To je pomembno zato, da bo na voljo več različnih cepiv za obdobje, ko bo cepiva možno izbirati,” je napovedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje.

Poudarila je, da statistika glede neželenih učinkov ni zelo zanesljiva, neželeni učinki se namreč ne pojavljajo le pri mlajših ženskah, pač pa so možni tudi pri starejših in pri moških. “Če se zgodijo, je treba takoj ukrepati in možnost za slab izvid je bistveno manjša,” je opozorila. Resnejši neželeni učinki, znani sta na primer vnetji srčne mišice in osrčnika, so možni tudi pri mRNA cepivih, je navedla.

Po besedah infektologinje je britanska raziskava pokazala, da je neželenih učinkov po drugem odmerku cepiva AstraZeneca manj kot po drugem odmerku cepiva Pfizer. “Šlo je za sistemske neželene učinke - utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, vročino, mrzlico in podobno. V grobem rečeno, nekaj deset odstotkov ljudi, 30 do 40, doživi takšen učinek. Manj po cepljenju s cepivom AstraZenece kot po cepivu Pfizerja,” je dejala.

V Sloveniji s prvim odmerkom cepili 39 odstotkov odraslih

Do zdaj je bilo v Sloveniji v odrasli populaciji s prvim odmerkom cepljenih že blizu 39 odstotkov prebivalcev, medtem ko je polno cepljenih odraslih približno četrtina. “Najpomembnejši podatek je, koliko jih je bilo cepljenih s prvim odmerkom, saj je ta tisti, ki prepreči hudo bolezen in hospitalizacijo. Drugi odmerek odgovor na cepljenje poveča in podaljša, hkrati pa je pomemben tudi zaradi učinkovitosti proti različicam virusa,” je pojasnila Bojana Beović.

Kot je dejala, so intervali cepljenja v Sloveniji skladni s priporočilom Eme. “Pri AstraZeneci dodatno omenjamo možnost, da se ljudje cepijo čim bolj proti 12. tednu, za čim večjo zaščito. Lahko pa se tudi prej, če potrebujejo,” je povedala. Enako velja za cepljenje po preboleli bolezni: “Priporočili smo cepljenje z enim odmerkom in to takrat, ko bi zaščita pojenjala, torej po šestih mesecih. Lahko se cepijo tudi prej, če želijo.”

Normalno življenje omogoča kolektivna imunost

O tem, kako bomo živeli poleti in posebej jeseni, je infektologinja povedala: “Normalno življenje, torej življenje brez ukrepov bo možno le, če bo cepljen tolikšen delež prebivalstva, da bo prišlo do kolektivne imunosti. Pri običajni različici to pomeni 66 odstotkov, če gre za bolj kužne različice pa več.” In nadaljevala, da bodo uspešnejše pri tem tiste države, ki bodo uspele zaščititi svoje prebivalce v večjem deležu s cepivi. “Delež precepljenih pa ni odvisen od države, ampak od prebivalstva, ki razume, da je potrebno, da se cepimo,” je pristavila.

To, da je danes število okužb nekoliko višje kot prejšnje dni, po besedah infektologinje kaže, da je “virus pri nas še močno prisoten”. Poudarila je, da “sproščanje ukrepov za preprečevanje virusa nikakor ni vezano na to, ali je v državi administrativno razglašena epidemija ali ne. Ti ukrepi so namenjeni zaščiti zdravja in življenja ljudi. Vezani so na to, kako pogosti so primeri okužbe in kako se bolezen širi”.

V Sloveniji beležimo precej več primerov okužbe kot sosednji Italija in Avstrija, zato, tako Bojana Beović, “lahko računamo na to, da bodo ukrepi pri nas morali biti v veljavi še kar nekaj časa”. Za dosledno upoštevanje in ohranitev pogojev PCT (prebolevnost, cepljenje, testiranje) bi se po njenem mnenju morali posebej zavzemati gostinci, turistični in kulturni delavci ter organizatorji prireditev. “Na ta način bomo ohranili sorazmerno nizko število okužb in administrativni ukrepi prepovedi posameznih dejavnosti ne bodo potrebni,” je razložila.