Beovićeva: Kakršnokoli sproščanje ukrepov za zajezitev epidemije mora biti zelo previdno

LJUBLJANA > Beovićeva je v današnji izjavi za medije med drugim komentirala visok delež pozitivnih testov na okužbo z novim koronavirusom, ki je v torek znašal skoraj 34 odstotkov. To gre po eni strani pripisati temu, da se epidemija covida-19 v Sloveniji še ne umirja, ampak "smo na platoju, na katerem smo že skoraj tri tedne", tudi pri številu sprejemov v bolnišnico stojimo nekje na mestu, je pojasnila.

Gantar: Pred večjim sproščanjem protikoronskih ukrepov potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu
Pred večjim sproščenjem ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom po oceni ministra Tomaža Gantarja potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu. Opozarja, da število zasedenih bolnišničnih postelj na navadnih in intenzivnih oddelkih za covidne bolnike ostaja visoko. Izpostavil je tudi evropska opozorila pred prehitrim sproščanjem ukrepov. Relevanten podatek in glavni kriterij glede morebitnega sproščanja je za Gantarja število zasedenih bolnišničnih postelj ter število bolnišničnih sprejemov in odpustov v domačo oskrbo, je v izjavi za medije pred današnjo sejo vlade v ožjem formatu dejal minister za zdravje. Ob tem je spomnil, da je v Sloveniji že kar nekaj časa zasedenih okoli 200 postelj na intenzivnih oddelkih in več kot tisoč na navadnih. Večja zasedenost postelj je po njegovi oceni sicer tudi posledica večjega deleža okužb med starejšimi, ki običajno potrebujejo daljše hospitalizacije in zahtevnejše zdravljenje. Za obsežnejše sproščanje protikoronskih ukrepov, kot meni minister, potrebujemo rezervo v zdravstvenem sistemu. Boji se tudi, da bo ob morebitnem večanju števila novih okužb zdravstveni sistem to težko zdržal. "Vsi si želimo sproščanja ukrepov. Če želimo nekoliko bolj sproščeno preživeti božič in novo leto, enostavno ni druge možnosti, kot da spoštujemo navodila," je pozval. Po njegovih besedah v Sloveniji boj proti epidemiji covida-19 poteka primerljivo kot drugod, a kot kaže, smo pri nas manj dosledni pri upoštevanju ukrepov.

K višjemu deležu pozitivnih testov prispevalo tudi testiranje s hitrimi anitgenskimi testi v zdravstvenih zavodih in domovih za starejše

Hkrati je, kot je dejala Beovićeva, k višjemu deležu pozitivnih testov prispevalo tudi testiranje s hitrimi anitgenskimi testi v zdravstvenih zavodih in domovih za starejše. Pozitivne rezultate takih testov namreč preverijo še z molekularnimi PCR testi, ki jih nato tudi prištejejo skupni dnevni številki. Po njenih besedah je ob širšem testiranju pričakovati tako več pozitivnih izvidov v celoti kot tudi višji delež pozitivnih, saj je zaradi predhodnega testiranja s hitrimi testi malokateri izvid molekularnega testa negativen.

“Z zdravniške strani ne moremo predlagati kakšnega večjega odpiranja”

O konkretnih predlogih, ki jih bo svetovalna skupina glede morebitnega sproščanja oz. prilagajanja protikoronskih ukrepov predlagala vladi, Beovićeva danes ni želela govoriti. "Stanje ni dobro. Z zdravniške strani ne moremo predlagati kakšnega večjega odpiranja. Če pa se vlada odloči za odpiranje nekaterih varnejših dejavnosti z znanim tveganjem, pa je to seveda možno narediti," je dejala.

Kot je pojasnila, so to dejavnosti, ki se jih da organizirati tako, da ljudje niso pretesno skupaj. Izpostavila je trgovine, ki so glede prenosa okužbe bolj varne kot gostinski lokali, če so organizirane tako, da je v njih hkrati le malo ljudi. Skrbijo pa jih predvsem stiki in prenos okužbe med zaposlenimi.

Zdravniška stroka bi bila pri sproščanju "zelo zelo previdna". "Gibljemo se na platoju, ki po eni strani pomeni možnost, da se lahko obrne na boljše, po drugi strani pa v kateremkoli trenutku navzgor. Kakršnokoli sproščanje mora biti res previdno in tisti, ki jih bo to sproščanje doletelo, se morajo tega zelo zavedati, da se ne bi zgodila kakšna katastrofa za božično-novoletne praznike," je opozorila.