Bo kaos na Madžarskem vplival tudi na dogajanje v Sloveniji?

LJUBLJANA, BUDIMPEŠTA > Prvi dan po parlamentarnih počitnicah so se na temo begunske problematike včeraj na skupni seji sestali odbori za zadeve EU in za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Povabili so tudi predstavnike nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti, saj gre za širšo problematiko. Slovenija je sicer po zagotovilih pristojnih pripravljena na večji val beguncev, še vedno pa niso znane vse lokacije, kamor naj bi begunce, če bi ti prišli v večjem številu, namestili.

V prvi fazi naj bi jih namestili v objekte, ki so v lasti notranjega ministrstva (med temi sta tudi center za tujce v Postojni in počitniški dom na Debelem rtiču), vendar so te zmogljivosti številčno omejene. Seznam ostalih lokacij naj bi bil pripravljen v teh dneh, po podatkih ministrstva za obrambo pa ima uprava za zaščito in reševanje v državnem logističnem centru v Rojah in regijskih logističnih centrih po Sloveniji na voljo namestitvene zmogljivosti za približno 2500 ljudi.

Prosilci za azil morajo v skladu z dublinsko uredbo ostati v tisti državi članici EU, kjer so jih registrirali oziroma so zaprosili za azil. Če potujejo naprej v druge države in jih tam prestrežejo, se morajo v skladu z uredbo vrniti v prvotno članico EU.

Madžarska onemogočila pot beguncem

O tem, koliko beguncev bi lahko prišlo v Slovenijo, pravzaprav ni nobenih ocen. Za zdaj se prek Srbije še vedno pomikajo na Madžarsko, od tam pa v Avstrijo in Nemčijo. Tudi Hrvaška do zdaj ni zaznala večjega pritiska beguncev. Slovenska policija sicer podatke o stanju in migracijskih tokovih pridobiva iz različnih virov. “Obravnavali smo le nekaj nezakonitih poskusov prevozov prosilcev za mednarodno zaščito iz madžarskih centrov preko Slovenije proti Italiji,” pojasnjujejo na generalni policijski upravi.

Vprašanje je, kako bo včerajšnje dogajanje na Madžarskem, natančneje na glavni železniški postaji Keleti v Budimpešti, vplivalo na morebitno spremembo tokov. Potem ko je v ponedeljek iz Budimpešte proti Avstriji oziroma Nemčiji z vlaki odpotovalo večje število beguncev, saj je madžarska policija prenehala preverjati, ali imajo ustrezna dovoljenja za nadaljevanje poti v ti dve državi, so beguncem včeraj dopoldne zaprli železniško pot. Po navedbah avstrijske policije je samo v ponedeljek na Dunaj pripotovalo 3650 beguncev, v München pa v manj kot 30 urah od 2000 do 2200 beguncev, vsi z vlaki iz Budimpešte.

Železniško postajo v Budimpešti so sicer po dobri uri odprli in sprostili promet, vendar ne za begunce. Ti so protestno zasedli trg pred postajo, policisti pa so jih razgnali s solzivcem. Podpredsednik madžarske vlade Janos Lazar je včeraj v parlamentu za nastali kaos okrivil nemško kanclerko Angelo Merkel, ker naj bi sirskim beguncem zagotovila, da lahko potujejo v Nemčijo brez predhodne registracije. Madžarska je včeraj zanikala, da begunce spušča naprej brez registracije. Trudila naj bi se izpolniti evropsko uredbo, da morajo imeti migranti dokumente za gibanje znotraj schengenskega prostora.

Avstrijski veleposlanik pa je moral včeraj na pogovor na madžarsko zunanje ministrstvo. Razlog? Ostra kritika 175-kilometrske žičnate ograje na meji med Madžarsko in Srbijo, ki si jo v ponedeljek zvečer dovolil avstrijski kancler Werner Fayman.

SZEGED > Madžarska policija je včeraj aretirala opozicijskega politika in novinarja Györgyja Kakuka, ker je prerezal žičnato ograjo na meji s Srbijo, ki jo je Madžarska postavila za zajezitev vala migrantov. Kakuk, eden od vodilnih članov opozicijske levosredinske Demokratske koalicije, se je namreč s kleščami simbolično lotil žičnate ograje. Policija ga je pri kraju Röszke aretirala zaradi povzročene materialne škode. Politik očitkov ne zavrača. Z akcijo je želel opozoriti na dejstvo, da bo v naslednjih dneh madžarski parlament sprejemal zakonodajo, po kateri bo poškodovanje 175-kilometrske ograje na meji s Srbijo kaznivo dejanje, za katerega bo zagrožena kazen do petih let zapora.

Po morskih poteh v Grčijo in Italijo

A če so oči trenutno uprte na dramatično dogajanje na Madžarskem, kamor se še vedno prebijajo begunci, ki v Evropo prihajajo prek Grčije, Makedonije in Srbije, ni nič manj dramatično dogajanje na tako imenovani morski poti. V Mediteranskem morju dnevno rešujejo begunce z dotrajanih bark, med temi mnogi ne preživijo. Po podatkih mednarodne organizacije za migracije je v prvih osmih mesecih letos po morju prišlo v Evropo 351.000 beguncev, 235.000 v Grčijo in 115.000 v Italijo. Našteli so 2643 žrtev, največ v aprilu, 1265, sledi pa avgust s 638 žrtvami.

Direktor mednarodne organizacije za migracije William Lacy Swing, ki se je udeležil blejskega strateškega foruma, pa je prepričan, da je pritok migrantov, s katerim se sooča Evropa, obvladljiv problem. Na trenutno krizo je treba po njegovem gledati s širše perspektive: 350.000 ljudi je namreč prišlo na območje s 500 milijoni prebivalcev, kar ni neobvladljivo.

SILVA KRIŽMAN