Bo novi davek pokopal Istrabenz Turizem?
V podjetjih sicer še ne vedo povsem natančno, koliko bodo morali po novem odšteti za svoje nepremičnine, a ponekod že bijejo plat zvona. “Novi nepremičninski davek predstavlja za nas neznosno breme, saj se bo znesek, ki smo ga plačali lani, povečal za več kot štirikrat in bo presegel milijon evrov. S tem pa je ogrožen obstoj našega podjetja in skoraj 500 delovnih mest,” opozarja Marino Antolovič, glavni izvršni direktor Istrabenz Turizma.
PRIMORSKA > Popravljeni osnutek zakona o obdavčitvi nepremičnin za poslovne in industrijske objekte predvideva enako stopnjo obdavčitve kot prvotna (junijska) različica, torej 0,8-odstotno. Pol denarja bo šlo državi, pol pa občinam, ki imajo možnost, da predlagano davčno stopnjo povišajo ali znižajo za 50 odstotkov. V gospodarstvu so obupani. Informativni izračuni kažejo, da bo novi davek podjetja precej bolj udaril po žepu kot dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Davek bo najbolj prizadel Primorsko
“Novi davek bo poleg ljubljanske regije najbolj prizadel že tako obubožano Primorsko, kjer je geodetska uprava pred leti nepremičnine ovrednotila nadpovprečno visoko glede na preostale dele Slovenije,” opozarja Marino Antolovič. Prepričan je, da je ta cenitev nerealna in neskladna z dejansko tržno vrednostjo ter vrednostmi v njihovih poslovnih knjigah.
A če v Istrabenz Turizmu, kamor sodijo hoteli Life Class, in še v marsikaterem drugem podjetju s strahom pričakujejo novi davek, v Luki Koper niso pretirano zaskrbljeni. Okvirno so že izračunali, da naj bi strošek ostal bolj ali manj enak - lani so za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačali 4,9 milijona evrov, izračun za letošnje leto pa znaša 5,6 milijona evrov. “Je pa res, da imamo poseben status, saj formula za izračun ne upošteva kvadratnih metrov, ampak prihodke,” pojasnjujejo v Luki.
Tudi v Hitu so okvirne izračune in ocene stroškov, ki jih predvidoma prinašajo nove stopnje davka na nepremičnine, že pripravili, a jih, dokler osnutek zakona ne bo v javnosti, še ne želijo razkriti. “Podatki ostajajo interne poslovne narave,” sporočajo iz družbe.
Prilivanje bencina na ogenj
“Vsak novi davek, ki ga bo deležno gospodarstvo, dodatno otežuje, da ne rečemo že kar onemogoča gospodarstvu izhod iz izjemno težke situacije. V teh razmerah je to kot prilivanje bencina na ogenj, sploh ker vemo, da bančni sistem praktično ne opravlja več svoje funkcije, država, od katere pričakujemo vsaj predloge razbremenitev, pa rešitve vidi v dodatnih obremenitvah,” opozarja David Nabergoj, predsednik uprave Mlinotesta. Kot dodaja, je davek na nepremičnine še posebej problematičen za delovno intenzivne panoge, ki potrebujejo za opravljanje svojega dela več prostorov, tudi na različnih lokacijah. “Dodatne obdavčitve bodo le poslabšale naš položaj in nas prisilile v ukrepe, katerih posledica ne bo več davkov v proračunu, ampak slabši položaj podjetij in manj zaposlenih,” se boji Nabergoj.
Raje bi obdržali nadomestilo
Usklajevanja okrog novega zakona o davku na nepremičnine so sicer te dni v polnem teku. Vse pa kaže, da finančno ministrstvo pri odmerjanju davka nima ravno posluha za pripombe tistih, ki bodo ta davek morali plačevati. Tudi popravljena različica obdavčitve nepremičnin namreč za kmete, občine in gospodarstvo nikakor ni sprejemljiva.
Kmetje grozijo, da bodo s traktorji zaprli ceste, če država iz obdavčitve ne izvzame kmetijskih zemljišč in gozdov ter objektov za kmetovanje. Občine bi želele, da država ta davek uvede samo za svoj del pričakovanega priliva, njim pa pusti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ali pa naj davek na nepremičnine v celoti prenese v pristojnost občin. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa vladi in ministrstvu za finance sporoča, naj ne obremenjujeta gospodarstva z davkom na nepremičnine bolj kot je obremenjeno z nadomestilom, in zahteva nov predlog in nove simulacije.
PETRA VIDRIH
