Bo referendum o družinskem zakoniku hkrati z volitvami?

Slovenija
, posodobljeno:

Pobudnik zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku in vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je danes na ustavno sodišče vložil odgovor na zahtevo za presojo ustavnosti referenduma. V njem so zavrnili vse argumente DZ in predlagajo, da bi referendum potekal z volitvami.

Pobudnik zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku in vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je  na ustavno sodišče vložil odgovor na zahtevo za presojo ustavnosti referenduma.
Pobudnik zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku in vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je na ustavno sodišče vložil odgovor na zahtevo za presojo ustavnosti referenduma. STA

LJUBLJANA>"V našem odgovoru smo zavrnili vse argumente državnega zbora, s katerim želi preprečiti družinski referendum," je pred oddajo odgovora pojasnil Primc, ki ocenjuje, da so argumenti DZ proti razpisu referenduma "na trhlih nogah".

Iniciativa ustavnemu sodišču predlaga, naj čim prej odloči o referendumu o družinskemu referendumu, ga dovoli in omogoči njegovo izvedbo hkrati s državnozborskimi volitvami. S tem bi namreč po besedah Primca privarčevali veliko davkoplačevalskega denarja.

Referendum in volitve na isti dan

V primeru, da bo ustavno sodišče pravočasno odločilo, Primc napoveduje, da bodo storili vse, da bi v najkrajšem času zbrali podpise in jih vložili v DZ. "Civilna iniciativa bo naredila vse, da bo referendum mogoče izvesti skupaj z volitvami," obljublja Primc.

Upoštevali bodo odločitev sodišča

Pojasnil je, da jih je k odgovoru na pobudo za presojo ustavnosti referenduma pozvalo ustavno sodišče in da so ga oddali teden pred rokom. "Menimo, da bo imelo ustavno sodišče na podlagi naše dokumentacije zelo lahko odločitev, da bo odločilo, da je družinski referendum ne samo dopusten ampak tudi zelo potreben," je še dejal.

Glede možnosti, da ne bi dovolilo izvedbe referenduma, Primc pravi, da je ustavno sodišče zadnja pravna stopnja v državi, proti kateri se s pravnimi sredstvi ne da boriti. "Mi to dejstvo poznamo in ga tudi spoštujemo," je dejal.

Kot so zapisali v odgovoru ustavnemu sodišču, ne bi smelo biti nikakršnega dvoma, da je odločitev o načinu spreminjanja ter o vsebini sprememb družinskopravnih razmerij v pristojnosti zakonodajalca. "Ta mora relevantno ljudsko voljo prenesti v ustrezne zakonodajne rešitve, pri čemer pa je z vidika ustavnosti vseeno, ali v vlogi zakonodajalca nastopi državni zbor ali ljudstvo na referendumu," so zapisali.

Otroci niso na prvem mestu

V iniciativi ugotavljajo, da predlagatelj družinski zakonik očitno razume predvsem kot zakon, ki je namenjen urejanju pravnega položaja istospolnih skupnosti v slovenskem pravnem redu, medtem ko bi po mnenju iniciative morali na prvo mesto postaviti otroka ter njegove potrebe in koristi.

Prav tako odločno nasprotujejo interpretaciji načela enakosti pred zakonom, kot jo podaja predlagatelj v podporo izenačevanju različnih oblik življenjskih skupnosti. Prepričani so namreč, da v instituta zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti namreč lahko povsem pod enakimi pogoji svobodno vstopijo vsi, ki izpolnijo kvalifikatorne pogoje zanju. "Sorodstveno povezani, istospolno usmerjeni, poročeni, otroci, poslovno nesposobni in poliamoristi, ki omenjenih kvalifikatornih pogojev ne izpolnijo, po prepričanju civilne iniciative niso diskriminirani," ocenjujejo v iniciativi.

Ni razlogov za izenačevanje istospolnih skupnosti

Po njihovem mnenju v slovenskem in mednarodnem pravu ne obstajajo ustavnopravni razlogi, zaradi katerih bi morali spreminjati tradicionalno opredelitev temeljnih družinskopravnih institutov. Prav tako ni ustavnopravnih razlogov za generalno izenačevanje partnerske skupnosti kot z zakonom urejene skupnosti dveh oseb istega spola z zakonsko zvezo kot z zakonom urejeno skupnostjo ženske in moškega, navajajo.

Poleg tega opozarjajo "na nenatančno interpretacijo v smeri domnevne neustavnosti nekaterih pravnih posledic družinskih razmerij na področjih drugih veljavnih zakonov," ki jih navaja predlagatelj pobude.

Zahtevo za presojo ustavnosti referenduma o družinskem zakoniku je državni zbor vložil v začetku septembra. Zahtevo je podprla večina poslancev SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, ki menijo, da je referendum nedopusten in bi z njim lahko nastale neustavne posledice. Če se družinski zakonik ne uveljavi, DZ ne bo izpolnil obveznosti, ki mu jih je naložilo ustavno sodišče, je takrat opozorila poslanka SD Andreja Črnak Meglič.

STA