Bodo zaporniki prispevali del stroškov?

DOB > Po besedah Senka Pličaniča ima slovenski zaporski sistem vrstao težav, med drugim premajhno število pravosodnih policistov in problem reorganizacije javnih gospodarskih zavodov, ki so v preteklih letih ustvarjali izgubo in v katerih delajo zaporniki.

Predstavil je zamisel, da bi zaporniki za svojo oskrbo prispevali del stroškov. Začeli bi s tistimi, ki so zaprti le ob vikendih in ki drugje za svoje delo med tednom dobivajo polne plače. V Sloveniji je takih približno 60, v njihovem primeru pa bi državi na leto prihranili med 50.000 in 70.000 evri. Prihranek je sicer majhen, a nekje je treba začeti, je dodal.

Na Danskem plačujejo zapor

Opozoril je, da je prispevek zapornikov pri izvrševanju kazenskih sankcij v nekaterih državah običajen in kot primer navedel Dansko. Slovenija pa mora tudi to področje prilagoditi svojim proračunskim zmožnostim, je dodal minister.

Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj je glede ministrove napovedi dejal, da prispevku obsojencev za lastno oskrbo načelno ne nasprotuje, je pa treba pri tem pretehtati vse vidike in prispevek uvesti le za nadstandardne storitve, kot jih poznajo v nekaterih drugih državah. Sicer mora država osnovni paket oskrbe za obsojence ohraniti, je še menil.

Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič pa je dejal, da so se za omenjeni ukrep odločili predvsem zaradi privilegijev tako imenovanih vikend obsojencev. Sicer pa vsi obsojenci, ki za svoje delo v zaporu ne dobivajo polne plače, že sedaj prispevajo, je še pojasnil.

Niso dobili denarja za delo

Ob današnjem obisku je minister ocenil tudi, da so na Dobu, kjer deluje javno gospodarsko podjetje Pohorje, ki je v preteklosti ustvarjalo izgubo, potem ko je tega prevzel tuji partner, svoje zmogljivosti zvišali za približno 30 odstotkov. Glede pritožb nekaj tamkajšnjih civilnih delavcev in zapornikov, da več mesecev niso dobili plač za svoje delo, pa je odgovoril, da komentarja nima.

Podržaj je nato pojasnil, da omenjene težave z večmesečnim zaostankom plač v kmetijskem delu zavoda oziroma za 12 redno zaposlenih in približno 25 obsojencev izvirajo še iz obdobja pred prihodom tujega partnerja, uprava zavoda pa se trudi, da bi jih čim prej rešili.

Minister se je na Dobu danes seznanil tudi s tamkajšnjim projektom toplovodnega omrežja, ki je namenjeno ogrevanju celotnega zavoda in njegovega polodprtega oddelka. Ogrevanje z biomaso bo pogodbeno izvajala Energetika Šentrupert, po podatkih Podržaja pa bo prihranek za ogrevanje na letni ravni znašal približno 200.000 evrov.

STA