Bogati bi prispevali sto milijonov evrov
Novi davki za najbogatejše bi v proračun letno prinesli sto milijonov evrov, pojasnjuje minister za finance Janez Šušteršič. Vladna namera, da na prihodkovni strani pobere nekaj več od višjih slojev, pa sindikatov očitno ni prepričala. Včeraj so se napovedi stavk kar vrstile.
LJUBLJANA> Predlog rebalansa proračuna, ki ga je v četrtek v DZ poslala vlada, bo še mogoče spreminjati in dopolnjevati v skladu z dogovori, sklenjenimi v pogajanjih s sindikati, ponavlja minister za finance Janez Šušteršič.
Cilj vlade sicer ostaja nespremenjen: še letos je treba proračunski primanjkljaj znižati na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa bi se moral primanjkljaj približati dvema odstotkoma BDP.
Nekateri bi raje linearno nižanje plač
Včeraj so se vrstile tudi uradne napovedi stavk, kajti v javnem sektorju delujejo mnogi sindikati dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki morajo stavko napovedati vsaj deset dni pred njeno izvedbo. Stavka bo potekala 18. aprila, policijski sindikat, denimo, jo bo začel ob 6. uri. “Stavka bo organizirana tako, da v nobenem primeru ne bo prišlo do ogrožanja življenja. Policisti bodo še vedno skrbeli za varnost, saj so dolžni vselej zagotavljati varnost in varovati življenje,” napoveduje predsednik sindikata in stavkovnega odbora Zoran Petrović. Stavki se bodo pridružili tudi številni drugi sindikati javnega sektorja, poleg policistov še del zdravstva, nekateri šolniki in zaposleni v državnih organih.
Za področje plač v javnem sektorju vlada v rebalansu predlaga tisto, kar je že predstavila sindikatom: desetodstotno znižanje junijskih plač, hkratno odpravo tretjega dela plačnih nesorazmerij, četrto četrtino nesorazmerij pa bi odpravili z novim letom.
Ni pa še znano, ali bo znižanje linearno (torej enako za vse javne uslužbence) ali kombinacija linearnega znižanja in zmanjševanja razlik med plačnimi razredi, kar bi v praksi pomenilo, da bi javni uslužbenci z višjimi plačami izgubili več kot tisti z nižjimi.
Šušteršič pojasnjuje, da bi bil prihranek države v obeh primerih enak. “Če bi mene vprašali, je nelinearno znižanje pravičnejše,” pravi in dodaja, da takšnemu kombiniranemu zniževanju plač, ki ga je nazadnje predlagala vlada, nasprotujejo sindikati, katerih članstvo ima visoke dohodke.
Simbolni učinek davka
Eden od sindikatov, kjer so proti nižanju razponov med plačnimi razredi in tudi proti manjšanju števila dni dopusta, je denimo zdravniški sindikat Fides.
Nove davščine, ki naj bi pomirile sindikate, bi državi večinoma prinašale koristi šele od prihodnjega leta naprej. Skupni učinek teh ukrepov naj bi bil približno sto milijonov evrov.
Davek od finančnih transakcij bi v proračun predvidoma prinesel 15 milijonov evrov, davek na dohodke od kapitala 23 milijonov, obdavčitev luksuznih motornih vozil 20 milijonov. Pol milijona evrov davka na vodna plovila bi bil bolj ko ne simbolni znesek, saj ima večina lastnikov plovil ta registrirana v tujini, priznava minister.
Od uvedbe četrtega davčnega razreda si lahko obetamo 15 milijonov evrov prilivov v proračun, a uvedba tega davka je še precej nedorečena. Ministrstvo naj bi rešitve iskalo v smeri, da se, na primer, dohodke nad 70.000 evri obdavči s 45 odstotki, obdavčitev pa bi se nato postopoma višala do 50 odstotkov za tiste, ki zaslužijo več kot 100.000 evrov letno. Učinka boljšega nadzora nad pobiranjem davkov na ministrstvu niso mogli oceniti.
JANA KREBELJ