Boj za čim nižjo ceno
V javnem sektorju, najprej v ožji državni upravi, naj bi za javno naročanje kmalu začeli uporabljati elektronsko obratno dražbo. Gre za licitacijo, pri kateri bodo ponudniki prek spleta drug z drugim tekmovali, kdo lahko ponudi nižjo ceno.
LJUBLJANA “Gre za postopek, pri katerem ponudniki tekmujejo na dražbi, kdo bo zahtevano blago ali storitev ponudil za nižjo ceno,” je elektronsko obratno dražbo opisal minister za notranja zadeve Gregor Virant.
Od sistem javnega naročanja, ki ga bodo najprej preizkusili na njegovem ministrstvu, Virant pričakuje znatne prihranke: “Pričakujem hud boj, mnogo hujši boj med ponudniki, kot ga imamo zdaj pri javnih naročilih, in tako bomo profitirali davkolačevalci.”
Elektronska obratna dražba bo najprej na voljo državni upravi, nato pa tudi vsem ostalim naročnikom po zakonu o javnem naročanju. Z licitiranjem, kdo ponudi čim nižjo ceno, bi bilo možno kupovati vse, smiselno pa predvsem standardizirano blago, katerega lastnosti je mogoče enostavno določiti, pojasnjujejo na ministrstvu.
Kot je pred dnevi orisal minister Virant, bo obratna dražba potekala nekako takole: naročnik bo odprl razpis, do določenega roka bodo ponudniki lahko dali svoje ponudbe, ki bodo nato na določen dan in ob določeni uri objavljene na spletnem portalu. Takrat bodo lahko ponudniki s svojimi kodami vstopili v sistem, videli, kaj so ponudili konkurenti, in začeli zniževati ceno prispelih ponudb. “Ko določen čas, recimo dve uri, ni več nobene pocenitve, dražbo zaključimo in dobimo najcenejšega ponudnika,” pravi Virant.
Sistem ima svoje pluse in minuse, ocenjuje pravnik Aleksij Mužina, sicer strokovnjak za javno naročanje. Takšno obratno licitiranje odpira nekaj možnosti za prihranke, zato Mužina tega poskusa, ki ima pravno podlago v domači zakonodaji, noče vnaprej kritizirati, opozarja pa, da se bodo pri takšnem javnem naročanju pojavile špekulacije pri postavljanju izhodiščnih cen. “Napoved takšnega sistema pomeni, da bo v prvi ponudbi cena toliko višja, kolikor bo nekdo pripravljen zbiti ponudbo,” meni.
Predvsem pa se boji, da zunaj Slovenije obstajajo pravni zadržki za takšno poenostavljanje javnega naročanja. “Nisem prepričan, da pravo EU dovoljuje takšno ravnanje, zaradi tega ker posega v jasna in enostavna pravila, ki veljajo za celotno Evropo. Pravilo je enostavno: objavimo razpis, oddaj ponudbo in če boš imel najugodnejšo ponudbo, boš izbran. Namesto tega pa tukaj uvajamo neko dražbo, ki uvaja sistem možnih spekulacij,” pravne pomisleke utemeljuje Mužina.
JANA KREBELJ
