Bojana Beović: Razmere na Hrvaškem niso povsem pod nadzorom
Vročanje karantenskih odločb na meji vsem, ki prihajajo iz držav z rdečega seznama, je zamejilo vnos okužb iz tujine, a zdaj se kaže nova težava. Epidemiologi okužbo z novim koronavirusom beležijo pri Slovencih, ki so dopustovali na Hrvaškem. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović govori o “precejšnji grožnji” in ne izključuje sprememb režima na meji s Hrvaško.
LJUBLJANA > “Ne gre več za obiskovalce nočnih lokalov, ampak za običajno obmorsko letovanje,” o vnesenih okužbah s Hrvaške pravi Bojana Beović. Število vnesenih primerov za zdaj ni visoko; gre za pet ali šest primerov v preteklem tednu, vendar pa se te okužbe v Sloveniji širijo naprej.
Beovićeva zato vse, ki se vračajo s Hrvaške, poziva k previdnosti. Situacija na Hrvaškem po njenem ni povsem pod nadzorom. Tam na dan potrdijo vsaj dvakrat toliko okužb kot v Sloveniji, pri čemer opravijo manj testov.
Pred začetkom šole ni pametno iti na Hrvaško
Če se bo število vnosov s Hrvaške povečevalo, bo vladna svetovalna skupina predlagala zaostritev režima na meji, je napovedala Beovićeva. Zanikala pa je, da se svetovalna skupina pogovarja o zaprtju meje s Hrvaško dva tedna pred začetkom novega šolskega leta, da bi s tem zamejila vnos virusa v šole. Staršem šoloobveznih otrok sicer Beovićeva svetuje, naj v tem obdobju ostanejo doma in ne odhajajo na počitnice.
Danes je bilo v Sloveniji ob 874 opravljenih testih potrjenih 14 novih okužb, od teh je bila ena v domu za starejše v Hrastniku, ostale pa drugod po državi. Po podatkih covid sledilnika je bila na Primorskem po ena okužba potrjena v občini Hrpelje-Kozina in v občini Postojna. Zelo tvegano okolje za širjenje virusa so podjetja; v zadnjih dveh tednih se je 40 odstotkov vseh potrjenih okužb širilo znotraj delovnih kolektivov.
Slovenija po oceni Beovićeve zdaj hodi po robu. Večdnevno povečevanje števila okuženih bi lahko ustavilo zdravstveni sistem, saj bi se morali zdravstveni delavci posvetiti okužbam, zaradi tega pa bi bila obravnava drugih bolnikov neustrezna in prepozna.
Raziskave, ki jih opravlja Inštitut Jožef Stefan, kažejo, da je skupno reprodukcijsko število (koliko novih oseb okuži ena okužena oseba) trenutno 1,2. V domovih za ostarele je zaradi tesnih stikov reprodukcijsko število več kot dva, v populaciji zunaj domov pa nekaj manj kot ena. Epidemija bi začela ugašati, če bi ena okužena oseba okužila manj kot eno novo osebo.
“Če bi bilo reprodukcijsko število 1,5, potem bi bili že septembra v situaciji, ko bi število okuženih naraslo do te mere, da bi morali ustaviti zdravstvo,” opozarja Beovićeva. Zdravstvo bi po njeni oceni razmere še nekako obvladovalo, če bi bilo reprodukcijsko število do 1,1.
Ali pogreb za umrle zaradi covida plača država?
Vodja vladne svetovalne skupine je danes preverjala tudi govorice, da država plača pogreb, če pokojnik podleže covidu-19. Zatrdila je, da skrbno spremljajo število umrlih s covidom-19 in da je skoraj nemogoče, da bi se v bolnišnicah s svojci pogajali, ali naj kot vzrok smrti napišejo to bolezen.
Govorice o brezplačnih pogrebih za bolnike s covidom-19 so zavrnili tudi na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so pristojni za pokopališko in pogrebno dejavnost.
Stroške pogreba ne glede na vzrok smrti plača naročnik pogreba, to pa so v večini primerov svojci.