Boljše sodelovanje s parlamentarno komisijo

LJUBLJANA > Da je bila predstavitev Gorazda Žmavca ustrezna, je menilo sedem članov komisije, eden je bil proti. Žmavc sicer že od začetka leta vodi urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Med predstavitvijo se je Žmavc, ministrski kandidat, ki prihaja iz vrst Desus, med drugim zavzel za okrepljeno sodelovanje s parlamentarno komisijo, za čezmejno sodelovanje z zamejci ter povezovanje s slovenskimi znanstveniki in vrhunskimi strokovnjaki z vsega sveta.

Ključnega pomena zanj je tudi ohranitev slovenskega jezika in kulturne identitete pri Slovencih po svetu in v zamejstvu, česar pa ne bo, če ne bo Slovenija pritegnila mlade generacije. Kot je pojasnil, je treba poiskati teme, ki bodo zanimale mlade, pri tem pa mora urad sodelovati z različnimi ministrstvi ter univerzitetnimi in znanstvenimi ustanovami. Mlade iz zamejstva in sveta je po njegovem moč pritegniti tudi s študentsko izmenjavo in vključevanjem v podjetniške inkubatorje.

K ontinuiteta pri vodenju urada

Prav tako pomembno je zanj gospodarsko sodelovanje in ustanavljanje kulturnih gospodarskih središč Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pomembno se mu zdi tudi, da se pri vodenju urada ohrani kontinuiteta.

To, da je že doslej vodil urad, je po Žmavčevih besedah lahko tako prednost kot pomanjkljivost. Prednost je predvsem v tem, da že pozna razmere, pomanjkljivost pa vidi v tem, da je bil njegov dosedanji mandat prekratek, da bi lahko “povlekel pomembnejše poteze”.

Člani komisije so na ministrskega kandidata v skoraj triurni seji naslovili številna in zelo raznolika vprašanja, večina pa se je nanašala na slovensko manjšino v sosednjih državah. Nekateri člani komisije so svoje vprašanje izkoristili tudi za predstavitev lastnih pogledov na manjšinsko problematiko in tudi tem, ki z delom urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu niso bile v neposredni povezavi.

Večina članov komisije se je izrekla za ohranitev samostojnosti omenjenega urada, ki ga vodi minister brez listnice.

Obeta se sistemska rešitev

Kandidat za vodenje urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je dobil tudi vprašanje o svojem osebnem odnosu do notifikacije avstrijske državne pogodbe, vendar ministrski kandidat na to vprašanje in še nekatera druga ni odgovoril. Nekateri člani komisije so tudi izrazili pričakovanje, da bo ministrski kandidat predstavil konkretnejši progam dela za naprej.

Glede položaja Slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem je minister napovedal, da se ji obeta sistemska rešitev prek avstrijske zakonodaje. Ocenil je tudi, da se položaj slovenske manjšine tako v Avstriji kot Italiji postopno izboljšuje, Slovenci v Porabju pa so v gospodarsko najtežjem položaju. Pri skrbi za slovensko manjšino na Hrvaškem se urad v prihodnosti ne namerava osredotočati zgolj na krovno organizacijo v Zagrebu, pač pa se bo usmeril tudi na varaždinsko območje in območje Gorskega Kotarja.

Pri Slovencih po svetu je ministrski kandidat izpostavil predvsem uspešne podjetnike in strokovnjake, na katere bi se morala opreti Slovenija.

Po različnih ocenah izven Slovenije živi pol milijona Slovencev.

STA