Bolonjska reforma po meri profesorjev
Zaradi bolonjske reforme je v slovenskem izobraževalnem sistemu nastalo veliko zmede, saj proces še ni izpeljan v celoti. “Ni dovolj, da ure iz starih študijskih programov samo prenesemo v programe 3+2, ampak je nujna celovita prenova,” je pojasnil prorektor za mednarodno sodelovanje Marko Marhl na posvetu na Univerzi v Mariboru.
MARIBOR> Eden od zastavljenih ciljev bolonjske prenove je bil skrajšanje študija, ki je v Sloveniji eden najdaljših v Evropi. Kot je pokazala analiza Študentske organizacije Slovenije avtorice Jelene Šterbac, pa se je študij v resnici še podaljšal. Namesto aplikativnih znanj so študenti dobili teorijo brez prakse, namesto sprotnega študija kopičenje nepotrebnih obveznosti, namesto študenta v središču študijskega procesa pa predmete po meri profesorjev.
Študentje so po bolonjski reformi preobremenjeni
Študenti se po bolonjski prenovi študijskih programov čutijo preobremenjene in nimajo časa za druge socialne oblike, kot so druženje in organiziranje. “Z reformo so študenti izgubili na pripadnosti in socialnem duhu,” je na posvetu na Univerzi v Mariboru ta teden poudaril tamkajšnji prorektor za študentska vprašanja Danijel Vuk.
Redkeje se odločajo za študij v tujini
Študenti se zaradi prevelikega števila obveznosti na domači fakulteti še redkeje odločajo za odhod v tujino. “Danes jim je škoda časa, da bi se odpravili na mednarodno študentsko izmenjavo,” je pojasnil. “Vse je preobremenjeno, in tudi prenapeto,” je dejal prorektor za mednarodno sodelovanje Marko Marhl.
Večina krivde je na strani profesorjev
Večina krivdo za takšno stanje pripisuje profesorjem, ki so pri uvajanju sprememb v prvi vrsti gledali na to, da bodo sami imeli zadostno število učnih ur. “Programi so se samo preformirali; ure iz prejšnjih programov so le prenesli v nove,” je povedal Marhl.
Zmeda z nazivi in vrednotenje diplom
Obenem je prišlo do nejasnosti glede nazivov in ravni izobrazbe ter posledično vprašljive vrednosti diplom. S tem imajo težave že same institucije, saj na primer zavod za zaposlovanje uporablja drugačno klasifikacijo stopenj izobrazbe kot ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je spomnil Kristijan Jejčič z mariborske medicinske fakultete.
Pri delodajalcih najpomembnejša priporočila
Težave pa imajo tudi delodajalci. Kot je na posvetu povedal podjetnik Joško Zupanič, se pri iskanju delavcev zaradi tega ne ozirajo na nazive, temveč predvsem na kandidatova znanja in izkušnje, zelo pomembno vlogo pa igrajo tudi priporočila. “Ni toliko pomembno, kakšno diplomo imaš, temveč kaj znaš oziroma koliko se ti uspe dvigniti iz povprečja,” je položil na srce študentom.
STA