Bomo dali ali dobili plinsko klofuto?
Slovenija ima v sredo bržkone zadnjo priložnost, da v Bruslju doseže umik žaveljskega plinskega terminala s seznama evropskih prednostnih projektov. Tako menijo nekateri domači in tuji poznavalci, potem ko je vlada napovedala, da ne bo glasovala proti seznamu.
LJUBLJANA > V sredo bodo države članice EU odločale o celotnem seznamu 130 prednostnih evropskih energetskih projektov, ki jih bo sofinancirala EU.
Čeprav je na njemu tudi žaveljski plinski terminal, Slovenija ne bo glasovala proti, ampak se bo vzdržala. Na seznamu je namreč tudi sedem slovenskih projektov, vrednih približno milijardo evrov. Bo pa dala pisno izjavo, da nasprotuje uvrstitvi tega terminala na seznam.
Že približno sedem let je tako slovenska kot italijanska javnost vse bolj upravičeno zaskrbljena zaradi italijanskih načrtov gradnje plinskega terminala v Žavljah, opozarja pomorski pravnik Marko Pavliha.
Razpravo o Žavljah na dnevni red
Mnoge ta scenarij ne prepriča. Da bi Slovenija za umik Žavelj s seznama morala narediti precej več kot podati politično izjavo, je prepričana evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš.
Z njenimi opozorili, češ da bo po potrditvi seznama izjemno težko doseči umik kakega projekta, se strinjajo tudi nekateri njeni kolegi iz drugih držav. Zato bi Slovenija morala doseči, da bi sporni plinski projekt uvrstili na dnevni red razprave v okviru sredinega srečanja, kjer bi mu nasprotovala.
Spretno utišali nasprotnike
Slovenija bi morala glasovati proti seznamu, premierko Alenko Bratušek javno pozivajo tudi v mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Če bo projekt terminala na glasovanju dokončno potrjen in bo ostal na seznamu, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več, opozarjajo v AAG: “Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in plinovoda so našli rešitev, kako s pomočjo EU izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot na italijanski strani in utišati polemike o negativnih vplivih terminala na okolje.”
SLS: Bruslju je treba dati rdeč karton
Tudi v SLS pozivajo vlado, naj Bruslju poda rdeč karton z odločnim “ne” plinskim terminalom. Pričakujejo, da bo Slovenija glasovala proti predlaganemu seznamu evropskih projektov in da bo vlada v Bruslju zahtevala posebno obravnavo projekta terminalov. “Zelo čudno je, da sta 'ne' terminalom izrekla mesto Trst in deželna vlada, slovenska vlada pa tega ne more izreči,” pravi predsednik SLS Franc Bogovič, ki takšno “brezhrbtenično držo” aktualne vlade razume lahko le tako, “da je v celoti podlegla plinsko-energetskemu lobiju”.
“Zdaj ko je Slovenija po svoji ekonomski in finančni moči na dnu, kaže, da nas bo - če bo sprejet seznam, na katerem je tudi plinski terminal - Evropa izdala; ta ista Evropa, v okviru katere smo pričakovali uresničitev naše evropske vizije,” pa pravi Olga Franca, predsednica koprske SLS, ki že od samega začetka nasprotuje plinskim terminalom v severnem Jadranu.
Pavliha: Slovenija naj glasuje proti
Medlo odzivanje Slovenije na grožnje terminalov streljaj od meje jezi tudi pomorskega pravnika Marka Pavliho.
Opozarja, da Italija po več plateh krši tako svoje in slovenske predpise kot evropsko pravo in mednarodne sporazume: “Ni druge možnosti, kot da Slovenija v sredo glasuje poti seznamu,” je v javnem pismu položil na srce premierki Bratuškovi. Če bo italijanski plinski projekt v Bruslju potrjen, Pavliha meni, da Slovenija ne bo imela nobene druge možnosti več, kot da ukrepa v skladu z 259. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta predvideva trimesečni postopek pred evropsko komisijo. Če ta ne bi bil uspešen, Sloveniji ne bi preostalo drugega, kot da vloži tožbo in predlog za začasno odredbo sodišču EU v Luksemburgu.
Židan: Močno politično sporočilo
Če pot, ki jo Slovenija v sredo namerava ubrati v Bruslju, mnoge poznavalce odločanja v EU preseneča, kmetijski minister Dejan Židan o njej ne dvomi. Pravi, da je tak način dela znotraj evropskih forumov običajen, predvsem pa, da je zgovoren. “Če se država vzdrži glasovanja in tako ne podpre seznama, na katerem so tudi zanjo izjemno pomembni projekti, ob tem pa poda politično izjavo, je to nekakšna klofuta Evropski uniji, zelo močno politično sporočilo, ki ga bo EU, upam, razumela,” je za TV Slovenijo povedal Židan.
Tudi minister za infrastrukturo in razvoj Samo Omerzel ocenjuje, da se je slovenska vlada odločila modro. “Glasovanja se bomo vzdržali, a hkrati bomo jasno povedali, da podpiramo sedem slovenskih projektov, in da močno nasprotujemo uvrstitvi žaveljskega terminala na seznam,” je pojasnil Omerzel.
SONJA RIBOLICA